"Drugače so že vnaprej obsojeni na neuspeh. Občutek, da nam je nekdo ugrabil državo, imam pogosto tudi sama. Toda sodstvo ni med temi," je dejala Betettova v pogovoru za Sobotno prilogo Dela.
Prepričana je, da ljudje protestirajo predvsem proti nosilcem zakonodajne in izvršne oblasti - politikom. Zelo izolirano so predmet napada tudi sodniki oziroma sodstvo kot celota, pravi in dodaja, da se ji sicer zdi, da so v ospredju drugi nosilci oblasti oziroma javnih pooblastil.
Za sodstvo meni, da je to tista veja oblasti, ki najbolje deluje. "Nikakor pa ne bom rekla, da deluje odlično, da nimamo nobenih okostnjakov v omarah," pravi.
Podpredsednica vrhovnega sodišča se sprašuje oz. ne ve, kako nam je kapital, ko smo "zgodbo zastavili leta 1991", uspelo zaigrati in zapraviti v tako kratkem času. Izhodišče je bilo po njenem odlično, zdaj se nam dogaja civilna družba.
"Intelektualci brez dvoma nosimo del odgovornosti. Smo tisti, ki moramo spremljati dogajanje, opozarjati na anomalije," poudarja in dodaja, da so pravniki kot intelektualci ljudje, ki morajo razmišljati z lastno glavo in se odzivati na dogajanje v družbi, ne pa skrbeti samo za lastno dobro.
Prepričana je, da se sodniki zavedajo, da je danes pravo postalo tako zapleten organizem, da je včasih nemogoče, da bi bile odločitve sprejemljive za vse državljane. V tem tudi vidi razlog, da je velika večina sprejela odločitev v zadevi Balkanski bojevnik kot nepravično.
Sodniki po njenih besedah nikakor ne branijo konkretne oprostilne sodbe, ampak neodvisnost sodnikov oziroma neodvisnost sodstva. Ocenjuje, da so napadi politike v smislu, koliko je nepravičnih sodb in da je ta sodba notorno nepravična, neprimerni in pomenijo grob poseg v institucionalno neodvisnost sodstva.
Sodniki so vezani, da sodijo po ustavi in zakonu, in če tako sodijo, to ne pomeni, da mora biti pravica brez človeškega obraza. Biti dober sodnik je stvar značaja in pogum je gotovo med tistimi lastnostmi, brez katerih se ne more, je še dejala Betettova.
