Novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmuta Hartmana potrebna zaradi usklajevanja z novelama zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika, ki sta se uveljavili letos.
Ob tem je naštel nekaj vsebinskih sprememb novele, ki jo je vlada, tako kot novelo zakona o upravnem sporu, v državni zbor poslala po skrajšanem postopku. Spreminja se denimo določba o obdelavi osebnih podatkih.
Prav tako novela uvaja dva nova varnostna ukrepa, je dejal Hartman - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu ter obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti. Tukaj gre predvsem za določanje posebnih varnostnih pogojev forenzičnega psihiatričnega oddelka in za poročanje sodišču o poteku in uspehih zdravljenja, je pojasnil državni sekretar.
Novela ureja tudi namestitev v prostorih s strožjim režimom. To bo veljalo za obsojence, ki so izrazito begosumni ali pa s svojim vedenjem huje motijo druge obsojence, je dejal Hartman.
V noveli se izpostavlja še načelo humanosti, predvsem z možnostjo nadomestitve zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna in hišnim zaporom ter nadomestitvijo denarne kazni z delom v splošno korist.
Razprava je bila, tako kot tudi pri ostalih točkah dnevnega reda, kratka, saj so se vsi z novelo strinjali, imeli so le manjše pripombe. Mirka Brulca iz SD je zmotilo le, da se novela obravnava po skrajšanem postopku, pri tem pa je hudomušno pripomnil, da bi pri postopku obravnave morali biti še posebej previdni, glede na to, "da je toliko politikov v kazenskih postopkih".
Eva Irgl iz SDS pa je izpostavila možnost nadomestitve zaporne kazni in pojasnila, da bo to dovoljeno le tistim z redno zaposlitvijo ali statusom dijaka, ki torej izpolnjujejo svoje obveznosti.
Zakon o upravnem sporu se spreminja zaradi usklajevanja z odločba ustavnega sodišča, ki je pri pravici do sodnega varstva ugotovilo neskladje z ustavo, je dejal državni sekretar. Novela se tako nanaša na uvedbo t. i. ugotovitvene tožbe.
Hartman je predstavil tudi predlog stališča Slovenije do predloga uredbe o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah znotraj EU. Državni sekretar je pojasnil, da bi bilo to aktualno denimo v primeru ukrepa prepovedi približevanja. Če bi se tisti, ki ga ukrep varuje, preselil v drugo državo, bi veljal že slovenski ukrep in mu torej v drugi državi ne bi bilo treba zaprositi za izdajo novega ukrepa. Poslanci so sklenili, da matičnemu odboru DZ predlagajo, naj predlog sprejme.
Na dnevnem redu so bili tudi predlogi odlokov o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne ter druge državne organe za prihodnji dve leti. Država za prihodnji dve leti načrtuje več kot 200 milijonov evrov prihodkov od prodaje stvarnega premoženja, približno toliko pa nameravajo tudi porabiti za nove nakupe stvarnega premoženja.
