Spremembe in dopolnitve zakona o notariatu so med drugim potrebne zaradi celovite ureditve prenosa pristojnosti za zapuščinske zadeve s sodišč na notarje, kar je predlagano s predlogom novega zakona o dedovanju. Namesto okrajnih sodišč bodo namreč po predlagani ureditvi urejali zapuščinske zadeve notarji. Notar bo v postopku urejanja zapuščinske zadeve ob upoštevanju pravil notarske hrambe lahko imel v hrambi tudi zapuščinske listine, denar oziroma dragocenosti. Okrajni sodniki bodo tako razbremenjeni precej zadev in se bodo lahko posvetili reševanju sodnih zaostankov na drugih področjih, pojasnjujejo na ministrstvu.
Bistvene spremembe se obetajo tudi glede samega imenovanja in odgovornosti notarjev. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič namreč predlaga popolno liberalizacijo notariata. Odpravljen bo t. i. sistem "numerus clausus". Število notarskih mest po Sloveniji tako ne bo več omejeno. "Vsakdo, ki izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje za notarja, bo lahko postal notar. S tem se bo predvsem v večjih mestih povečala konkurenca ter s tem posledično tudi dostopnost notarjev in možnost izbire s strani strank," pojasnjujejo na ministrstvu.
Dodajajo, da se je na podlagi izsledkov ministrstva in varuhinje človekovih pravic pokazala potreba po natančnejši ureditvi zavarovanja poklicne odgovornosti notarjev. S predlagano spremembo se jasno definira narava odškodninske odgovornosti notarja.
"Gre za tipično poklicno odškodninsko odgovornost notarjev. Notarji so tako strankam odgovorni za škodo, ki jim nastane zaradi njihovih napak pri opravljanju notariata. Takšna odgovornost že po splošnih pravilih odškodninskega prava vključuje tako škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem notariata strankam povzroči notar kot tudi škoda, ki jo povzroči pri njem zaposlena oseba," pojasnjujejo na MPJU.
Pojasnjujejo, da se s predlaganimi spremembami izboljšuje varstvo interesov in koristi uporabnikov notarskih storitev tudi potem, ko je notar že prenehal z opravljanjem svoje notarske službe. Gre za tiste primere, ko je notar skladno z zakonom že razrešen opravljanja notariata, škoda, za katero je strankam odgovoren po obligacijskih predpisih pa še ni povrnjena v celoti in bi tako lahko stranke ostale brez ustreznega, torej hitrega in zanesljivega poplačila nastale škode.
Predlagana nova določba tako jasno določa prisilno vsebino zavarovalne pogodbe, ki jo mora vsebovati zavarovalna pogodba za zavarovanje poklicne odškodninske odgovornosti notarja. Predlagana določba tako zahteva, da je zavarovalni primer, pri obvezni sklenitvi zavarovalne pogodbe za zavarovanje poklicne odškodninske odgovornosti notarja, napaka zavarovanca oziroma njegovo nedovoljeno ravnanje in ne uveljavljanje odškodninskega zahtevka s strani oškodovanca, navajajo na ministrstvu.
Poleg navedenih dopolnitev določb zakona o notariatu se zaostruje tudi nadzor in izrekanje suspenza notarju tudi v zgodnjih fazah kazenskega postopka in v primeru pripora, ter še nekatere druge novosti glede imenovanja in razrešitve notarjev ter odprave nekaterih zakonskih nedoslednosti, še dodajajo na MPJU.
