Z novelo zakona o DDV bi se izbrano blago in storitve izvzelo iz obdavčitve z znižano stopnjo DDV in obdavčilo z 20 odstotki. V prvi obravnavi je DZ predlog sicer podprl, a z zahtevo, da se ga v drugem branju popravi. Tako v koaliciji kot opoziciji so opozarjali, da bi imelo zvišanje DDV na časopise in revije ter komunalne, frizerske in še nekatere storitve negativne posledice.
Takšno zvišanje DDV bi zagotovilo 60 do 70 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov. "Izpad teh prihodkov bo vlada skozi leto nadomestila z aktivno politiko na področju trošarin," je povedal finančni minister Janez Šušteršič. Napovedal je zvišanje trošarin za naftne derivate, elektriko, alkohol in tobak, vlada pripravlja tudi predlog zakona o obdavčitvi sladkih pijač.
Pri obravnavi predloga novele zakona o dohodnini je odbor podprl dopolnila poslancev opozicije in koalicije, s katerimi se je strinjal tudi Šušteršič.
Tako se posebna osebna olajšava od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov ne bo odpravila, posebna osebna olajšava od študentskega dela pa se ne bo prepolovila temveč zmanjšala za četrtino. "Gre za kompromis, ki bo vendarle pripomogel k zmanjšanju anomalij, ki omogočajo, da študenti ustvarijo dohodek v višini minimalne plače, ne da bi bili kakorkoli obremenjeni," se je strinjal Šušteršič.
Načrtovane spremembe obdavčitve prihodkov od najemnin je odbor podprl v predlagani obliki. Ti bodo tako po novem obdavčeni cedularno, torej z dokončnim davkom, ki je doslej znašal 20 odstotkov, z letom 2013 pa se bo zvišal na 25 odstotkov. V SD so predlagali, naj se višje prihodke od najemnin obdavči bolj kot pa prihodke od oddaje manjših stanovanj, a predlog ni bil deležen zadostne podpore.
Z novelo zakona o dohodnini se bo poleg tega dalo malim podjetnikom možnost, da se odločijo za pavšalno obdavčitev. V sistem bodo lahko vstopila podjetja, ki letno ustvarijo manj kot 50.000 evrov prihodkov. To pomeni, da jim ne bo treba dokumentirati dejanskih stroškov, ampak se jim bo 70 odstotkov prometa priznalo kot normirani strošek, na razliko pa se bo obračunal davek po veljavni stopnji, je pojasnil Šušteršič.
Prav takšna rešitev je vgrajena tudi v predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Koliko podjetnikov bi se lahko odločilo za to možnost, minister ni znal povedati. Prav tako še niso znani finančni učinki, a ti za vlado niso tako pomembni. "Lovimo predvsem učinek na spodbujanje podjetništva", je dejal Šušteršič.
Hkrati vlada predlaga omejitev koriščenja izgub v naslednjih davčnih obdobjih. Zaradi davčnih izgub v preteklih letih se bo lahko davčna osnova podjetij tudi v bodoče zmanjšala, a ne več v celoti temveč le še do polovice, je pojasnil Šušteršič.
Temu predlogu so v SD nasprotovali, ker naj bi poslabšal likvidnostni položaj posameznih davčnih zavezancev, kar bo vodilo v upočasnitev okrevanja slovenskega gospodarstva. "Zdaj se lahko zgodi, da nekdo ustvari dobiček, pa zaradi uveljavljanja izgube iz prejšnjega leta ne plača nobenega davka," je te pomisleke zavrnil minister Šušteršič in tudi Alojzij Potočnik (PS) je dejal, da je prenašanje izgub v naslednje davčno obdobje eden najpogostejših instrumentov utajevanja in zlorab.
Novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb prinaša javno objavo večjih davčnih dolžnikov. Davčna in carinska uprava bosta enkrat mesečno na svojih spletnih straneh objavljali poimenski seznam zavezancev z več kot 5000 evrov dolga, ki s plačilom zamujajo vsaj 90 dni. S tem naj bi spodbujali prostovoljno plačevanje davkov in prispevali k zmanjšanju sive ekonomije, je pojasnil Šušteršič.
Matevž Frangež (SD) se je strinjal, da se javno objavijo le zavezanci z višjim dolgom, ki s poravnavo davčnih obveznosti zamujajo daljše obdobje. Tako je odpravljena nevarnost stigmatiziranja davčnih zavezancev zaradi manjših kršitev zakonodaje, je menil, hkrati pa podvomil, da se bo z javno objavo dolžnikov doseglo želeni učinek.
Treba bi bilo izboljšati sistem davčne izterjave, je pozval Frangež in obžaloval, da vlada premalo dela na področju sive ekonomije. Sama objava ne bo spremenila davčne kulture, potrebni so strožji ukrepi, je opozoril. Patricija Šulin (SDS) pa je dodala, da se bodo utajevalci davkov temu seznamu še vedno izognili.
Zadnji v paketu davčnih zakonov, ki jih bo DZ sprejemal na izredni seji ta četrtek in petek, je predlog zakona o davku na finančne storitve. Z njim se bo uvedel prometni davek na plačilo storitev finančnega posredovanja, plačevati pa ga bodo morale banke in druge finančne institucije, in sicer v višini 6,5 odstotka od nadomestila oz. provizije, ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev.
Odbor je predlog zakona podprl, a bo verjetno v nadaljnjem postopku deležen sprememb, saj so mu številni člani odbora nasprotovali, ker da se z njim uvaja davek, ki ga bomo na koncu plačevali potrošniki.
Če ga ne bodo plačevali porabniki, ga bodo pa banke, ki so že tako v slabem položaju, je dodal Srečko Meh (SD). K spremembam je pozvala tudi predstavnica Banke Slovenije, ki je opozorila, da se bo po sedanjem predlogu plačeval davek na davek, vpliv na končnega potrošnika pa bo občuten.
