Novela zakona predvideva združitev območnih zavodov za zdravstveno varstvo in IVZ v Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki bo izvajal strokovne in razvojne naloge za področje dejavnosti javnega zdravja, ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki bo skrbel za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju zdravja, okolja in hrane.
Sedaj razdrobljene javnozdravstvene ekipe bi bile povezane v strokovno močnejše enote, s čimer bi povečali zmogljivosti javnega zdravja na državni ravni ob isti ravni zaposlenih, navajajo na ministrstvu za zdravje. Enovita organizacija bo omogočala enakovredno sodelovanje in razvoj strokovnjakov, kljub temu pa bi ohranili izvajanje dejavnosti na sedanjih lokacijah, kar pomeni izvajanje dejavnosti blizu uporabnikov, prilagojeno regijski specifiki in regijskim javnozdravstvenim problemom, obljubljajo na ministrstvu za zdravje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje bo po predlogu novele zakona izvajal izključno jedrno dejavnost javnega zdravja, ki je v javnem interesu kot javna služba, in kjer se zunajproračunski viri financiranja zagotavljajo iz naslova raziskovanja in pridobivanja sredstev iz evropskih projektov.
V Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano pa bi se združili vsi laboratoriji IVZ in zavodov za zdravstveno varstvo. Opravljal bo storitve za potrebe države, predvsem za potrebe spremljanja, uradnih in inšpekcijskih nadzorov zdravstvenega inšpektorata, inšpektorata za kmetijstvo in okolje, ministrstva za zdravje in ministrstva za kmetijstvo in okolje, proste zmogljivosti bi se ponudile naročnikom na prostem trgu.
Novelo so podprli poslanci koalicije, opozicijski poslanci pa ji očitajo predvsem centralizacijo dejavnosti javnega zdravja. Bojijo se, da bodo zaradi tega raven zdravja prebivalstva oz. kazalniki zdravja prebivalstva v letu ali dveh slabši.
