DZ je sprejel tri zakone: noveli krovnega zakona o javnem naročanju in zakona o javnem naročanju na infrastrukturnem področju ter nov zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Z njimi se bo vzpostavil preglednejši, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja, je popoldne ob predstavitvi zakonov povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec.
Med pomembnejšimi spremembami je možnost za naročnike, da ne zahtevajo vse dokumentacije že ob objavi ponudbe, temveč samo glavno vsebinsko dokumentacijo, podrobnejšo pa šele po zaključenem izboru izbranih ponudnikov. Vsa potrebna dokazila bo moral tako predložiti le najugodnejši ponudnik. S tem se bodo stroški ponudnikov za sodelovanje v postopkih javnega naročanja znižali.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev bodo za slovenske ponudnike po novem zbrana na posebnem portalu, kjer bo naročnik lahko sam preveril podatke o ponudniku oz. njegovi usposobljenosti za izvedbo naročila. Tako bodo nepotrebnega administriranja razbremenjeni tako ponudniki kot tudi naročniki in organi, ki vodijo uradne evidence.
Število obveznih pogojev glede usposobljenosti ponudnikov za izvedbo javnih naročil se bo zmanjšalo, kar je Krušec pojasnil kot posledico gospodarskih razmer. Naročnik bo imel tako bolj proste roke pri presoji, katere pogoje bo zahteval od ponudnikov.
Z zakoni se uvaja tudi nadzor nad sklepanjem aneksov, s katerimi se povečuje obseg predmeta oz. vrednosti pogodbe. "To seveda pomeni več preudarnosti pri rabi javnih sredstev," je zatrdil Krušec in dodal, da se zmanjšujejo tudi korupcijska tveganja.
Z novelo zakona o javnem naročanju se sledi tudi odločbi ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je prepoved konkuriranja na javnih naročilih za osebe, ki so v zadnjih dveh letih vodile insolventna podjetja, neustavno. Ta prepoved se tako odpravlja.
Z vidika konkurenčnosti je zelo pomembna tudi zahteva po t.i. obveznem preizkusu dampinga pri javnih naročilih. Naročnik bo dolžan preveriti, ali pri zelo nizki cenovni ponudbi obstaja tveganje izvedbe posla. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da je bil nekdo izbran zaradi zelo nizke ponudbe, zatem pa naročila ni mogel izvesti.
Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti je, kot rečeno, nov. Z njim se tovrstno naročanje ureja na podoben način kot običajno javno naročanje, vendar ob upoštevanju posebnosti tega področja.
