Panjan je ocenil, da je bila reakcija javnosti na torkovo oprostilno sodbo legitimna, za manj legitimna pa je ocenil stališča "samooklicanih strokovnjakov", ki so namigovala na domnevno podkupovanje in na hišne preiskave pri predsedniku sodnega senata. Poudaril je, da sodišče nima niti najmanjšega indica, da bi se zgodilo kaj takšnega, čeprav so navedbe preverili tudi pri kriminalistih.
Ob tem je Panjan pojasnil, zakaj je sodišče potrebovalo toliko časa za odločitev o zakonitosti pridobljenih dokazov, ki naj bi bila tudi ključna za kasnejšo oprostilno sodbo. Kot je dejal, sta razloga povezana z dvema segmentoma; prvi je izjemna obširnost zadeve, drugi pa nekooperativnost srbskega sodišča v določenem obdobju. Pojasnil je, da je sodni senat od srbskega sodišča zahteval potrebno dokumentacijo že novembra lani, v celoti pa jo je prejel šele 23. oktobra letos.
O vprašanju zavarovanja oz. zaplembe premoženja je povedal, da sodišče to lahko odredi, če ima za to ustrezen predlog. Takšnega predloga ni bilo, zato sodišče o tem tudi ni odločalo. Prav tako sodišče ni moglo odločati o priporu za v torek obsojene, saj tožilstvo pred razglasitvijo sodbe ni podalo takšnega predloga, je pojasnil Panjan.
Sicer pa je lahko po njegovih besedah "tudi oprostilna sodba uspeh sodišča", še posebej v zgodbah, v katerih se obravnavajo zavržna dejanja. Poudaril je, da je pravni standard, povezan z zakonitostjo dokazov, v Srbiji in Sloveniji različen. "V Srbiji so dovolj razlogi za sum, v Sloveniji utemeljeni razlogi za sum," je pojasnil. Sodni senat pa je moral dovoljenost dokazov presojati po slovenski in ne po srbski zakonodaji.
Panjan je še poudaril, da je naloga sodišča, "da razsodi in ne da obsodi". Učinkovitosti sodstva po njegovih besedah ni mogoče ocenjevati po tem, ali je nekoga obsodilo ali ne, prav tako ne gre skozi obsodilne sodbe ocenjevati delovanja pravne države. Kot je prepričan predsednik sodišča, je oprostilna sodba celo "veliko večji garant za delovanje pravne države kot obsodilna sodba".
Panjan je komentiral tudi stališče nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa, da je Slovenija zaostala v razvoju v boju proti najhujšemu kriminalu. Panjan nasprotno meni, da so stvari ravno obratne, da so se kriteriji v sodstvu dvignili. "Ne razume, ker nima izkušenj. On ima izkušnje iz sojenja nogometnih tekem, ne pa iz tega sojenja. To je tako zahteven proces, da ga ne more kdor koli komentirati. Ima sicer pravico, toda eno je kritika, drugo je kritizerstvo," je o Kosovih izjavah povedal Panjan.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa se je obregnil ob današnjo izjavo ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča. Ta je na novinarski konferenci po seji vlade med drugim poudaril, da je tudi ta primer pokazal, da slovensko sodstvo "ni tako učinkovito, kot bi moralo biti". Izjave ministra so po oceni Masleše neposreden vpliv na sodstvo in kažejo "na popolno nerazumevanje načela delitve oblasti".
Masleša je še pozval, naj se okoli postopka v zadevi Balkanski bojevnik "strasti umirijo". Prah se bo polegel, postopek pa se bo nadaljeval na višjih sodnih instancah. Je pa Masleša izpostavil, da mora kazenski postopek zagotoviti varovanje družbe pred zločini oz. kaznivimi dejanji, obenem pa mora zavarovati dostojanstvo, zasebnost in nasploh človekove pravice. Sodišče se mora tega okvira držati, je dejal.
Prav tako je predsednika vrhovnega sodišča zmotila ministrova napoved, da bodo spremembe zakonodaje v pravosodju, o katerih si ministrstvo s sodniki ni niti izmenjalo stališč, že naslednji teden na seji vlade.
