Zahtevo koalicije po presoji ustavnosti referendumske zahteve je 6. novembra ustavnemu sodišču posredoval državni zbor. Zahteva za ustavno presojo večinoma navaja že znane argumente v prid zakonu. S centralizacijo upravljanja državnih naložb naj bi bila odpravljena dosedanja zmeda pri upravljanju, ki je onemogočala maksimizacijo učinkov s tega naslova. Z boljšim upravljanjem naj bi se zagotovilo višje proračunske prihodke.
Zakon o Slovenskem državnem holdingu v koaliciji vidijo kot reformni zakon, ki bo lahko skupaj z ukrepi za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in sanacijo slabih bančnih terjatev ter s pokojninsko reformo in reformo trga dela prispeval k izboljšanju gospodarskega okolja in stabilizaciji javnih financ.
V kolikor Slovenija teh ukrepov ne bo uveljavila oziroma bo z njimi zamujala, obstaja po mnenju koalicije nevarnost, da bo morala zaprositi za mednarodno pomoč.
V zahtevi navajajo argumente v prid dejstvu, da ima lahko ohranjanje trenutne ureditve upravljanja z državnimi naložbami protiustavne posledice in da je treba novo zakonsko rešitev uveljaviti čim prej.
Eden od bistvenih argumentov je, da bo ob ohranjanju trenutnega upravljanja bolj ogrožena ustavna pravica do pravne in socialne države. Država bo namreč v trenutnih zahtevnih finančnih razmerah težje zagotavljala financiranje teh pravic.
Referendumsko zahtevo za državni holding je vložila skupina 30 poslancev, večinoma iz vrst opozicijske PS. Toda zahteva poslancev za referendum o zakonu o holdingu se je znašla pod drobnogledom policistov. Ti namreč preiskujejo istovetnost enega podpisa v zahtevi. Čigav podpis je sporen, uradno ni znano, a bi lahko bil odločilen, saj je za veljavnost pobude potrebnih 30 poslanskih podpisov.
