Zahtevo sodišča, da spol ne sme vplivati na višino premij in zavarovalnin, je treba v slovensko zakonodajo prenesti najpozneje do 21. decembra, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič. Poleg tega se z novelo zakona o zavarovalništvu vzpostavljajo še omejitve za naložbe v izdajatelje, ki so povezane osebe, ter v slovensko zakonodajo prenašajo določbe evropske direktive o življenjskem zavarovanju.
Več pozornosti so člani odbora posvetili trem zakonom s področja javnega naročanja, s katerimi naj bi se postopki javnega naročanja poenostavili, javna naročila naredila dostopnejša za mala podjetja, konkurenca med ponudniki pa povečala.
Sistem javnega naročanja je v Sloveniji razmeroma zapleten, je ocenil Živkovič, ki je predstavil predloge novel krovnega zakona o javnem naročanju in zakona o javnem naročanju na infrastrukturnem področju ter zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Slednji je nov in bo po Živkovičevih besedah zagotovil večjo transparentnost javnih naročil tudi na tem področju.
Vsi trije zakoni prenašajo v slovenski pravni red določbe evropske direktive, z njimi pa se vzpostavlja bolj pregleden, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja. Da so predlagane spremembe dobre, so soglašali tako poslanci koalicije kot opozicije.
Med pomembnejšimi spremembami je možnost za naročnike, da ne zahtevajo vse dokumentacije že ob objavi ponudbe, temveč samo glavno vsebinsko dokumentacijo, podrobnejšo pa šele po zaključenem izboru izbranih ponudnikov. Vsa potrebna dokazila bo moral tako predložiti le najugodnejši ponudnik.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev bodo za slovenske ponudnike po novem zbrana na posebnem portalu, kjer bo naročnik lahko sam preveril podatke o ponudniku oz. njegovi usposobljenosti za izvedbo naročila.
Število obveznih pogojev glede usposobljenosti ponudnikov za izvedbo javnih naročil se bo zmanjšalo. Naročnik bo imel tako bolj proste roke pri presoji, katere pogoje bo zahteval od ponudnikov.
Z novelo zakona o javnem naročanju se sledi tudi odločbi ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je prepoved konkuriranja na javnih naročilih za osebe, ki so v zadnjih dveh letih vodile insolventna podjetja, neustavno. Ta prepoved se tako odpravlja.
Z vidika konkurenčnosti je zelo pomembna tudi zahteva po t.i. obveznem preizkusu dampinga pri javnih naročilih. Naročnik bo dolžan preveriti, ali pri zelo nizki cenovni ponudbi obstaja tveganje izvedbe posla. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da je bil nekdo izbran zaradi zelo nizke ponudbe, zatem pa naročila ni mogel izvesti.
Kriterij najnižje cene je slaba določba veljavnega zakona, je soglašal Jerko Čehovin (PS). S tem se namreč izloča kakovostne in vse druge ekonomske kriterije, kot primer pa je navedel gradnjo predora Markovec, kjer je Cestno podjetje Maribor uspelo z najnižjo ceno, zatem pa šlo v stečaj. Ta kriterij povzroča nelojalno konkurenco na račun kakovosti opravljene storitve, je ocenil Čehovin.
Ker se je doslej javno naročilo pogosto oddalo po razmeroma nizki ceni, zatem pa se jo je zviševalo z aneksi, se uvaja tudi nadzor nad sklepanjem aneksov.
Da se bodo predvsem manjša podjetja lažje prijavljala na razpise, se bodo olajšali pogoji, pod katerimi mora imeti ponudnik izpolnjene vse davčne obveznosti. Hkrati se uvaja tudi minimalni prag zapadlih terjatev oz. neplačanih terjatev.
Črtajo pa se določbe, ki urejajo obvezen strokovni izpit iz javnega naročanja. Ta izpit je dodatna birokratska ovira, je soglašala Romana Tomc (SDS) in dodala, da je treba usposobljenost ljudi, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, zagotoviti na drugačen način - s stalnim usposabljanjem, preverjanjem in določeno mero odgovornosti.
Člani odbora so se seznanili še z zahtevami več sindikatov in varuhinje človekovih pravic za presojo ustavnosti določb letos junija uveljavljenega zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanašajo na izplačilo regresa, prenehanje pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem ter ukinitev t.i. varovane plače. Podprli so mnenje vlade, da zahteve niso utemeljene, zato so ustavnim sodnikom sklenili predlagati, naj pobudo zavrže. Alenka Bratušek (PS) je nasprotovala z besedami, da so določbe zakona za uravnoteženje javnih financ po oceni njene poslanske skupine protiustavne.
