Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov je septembra letos vložila skupina poslancev SD in PS, ki je menila, da odloka povzročata nejasnosti s svojo vsebino ter da vladi omogočata samostojno odločanje o prodaji kapitalske naložbe države v obeh bankah, brez vednosti DZ.
Omejitev je samo 25-odstotni delež plus ena delnica, ni pa omejitve za višino lastništva ostalih delničarjev, so dejali pobudniki ob vložitvi zahteve in navedli tudi, da odloka vladi med drugim omogočata, da se sama, brez vednosti DZ, odloči dokapitalizirati banki z državnimi sredstvi.
Kot je zapisano v sklepu, ki so ga danes posredovali z ustavnega sodišča, sodišče ugotavlja, da izpodbijana akta nista predpisa, za presojo katerih bi bilo pristojno, saj je iz njune vsebine razvidno, da ne vsebujeta splošnih in abstraktnih pravnih norm, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov.
Ustavno sodišče piše, da je odločitev o tem, ali zadeva sodi v njegovo pristojnost, odvisna od pravne narave izpodbijanega akta. Doslej je v več odločbah sprejelo stališče, da je ne glede na izpolnjevanje formalnih pogojev treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali če bi norme iz tega akta navzven povzročale pravne učinke.
Odloka, ki določata cilje in način upravljanja s kapitalsko naložbo države v Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), za izvrševanje pravic države kot delničarke in za povečanje naložb pa določata pristojnost vlade, sta bila sprejeta, ker DZ ni sprejel strategije upravljanja kapitalskih naložb, kot jo določa zakon o upravljanju kapitalskih naložb države.
Strategija po svoji vsebini ni pravni, temveč politični akt, piše sodišče in dodaja, da se odloka po svoji vsebini ne razlikujeta od strategije, ki jo predvideva zakon, pri čemer se strategija nanaša splošno na vse kapitalske naložbe države, odloka pa na konkretni naložbi.
Odloka s prilogama po ugotovitvi sodišča ne vsebujeta splošnih in abstraktnih pravnih norm. Člena 1 obeh odlokov namreč le opisujeta vsebini obeh odlokov, pri čemer izrecno določata, da gre za upravljanje s konkretno kapitalsko naložbo. Člena 2 se le sklicujeta na prilogi, ki urejata cilje upravljanja s tema dvema naložbama in načine za dosego navedenih ciljev. Omenjenih norm pa ne vsebujeta niti člena 3 odlokov, ki določata, da je za razpolaganje s kapitalsko naložbo, za izvrševanje pravic države kot delničarja v zvezi z odločitvami, povezanimi s spremembami statuta in povečanjem osnovnega kapitala, ter za povečanje naložbe pristojna vlada.
Sodišče piše, da pri tem ne gre za splošno in abstraktno pravno normo, temveč za konkretno odločitev, da bo za izvedbo aktov upravljanja kapitalskih naložb v družbah NLB in NKBM pristojna vlada.
Konkretne akte upravljanja v zvezi z obema naložbama, ki jih mora izvesti vlada, je tako že sprejel DZ s sprejemom obeh odlokov. Splošna in abstraktna pravna norma je določena z zakonom, odloka pa pomenita le njeno izvedbo v posamičnem primeru, navaja sodišče, ki je sklep sprejelo soglasno.