Zakon ureja prenos slabih bančnih terjatev zunaj bančnega sistema na posebno državno družbo za upravljanje terjatev bank, t.i. slabo banko. Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov.
Družba za upravljanje terjatev bank imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank v višini do milijarde evrov, če bodo morale banke zaradi prenosa slabih terjatev ustvariti nove slabitve.
Zakon določa, da se bo določeno banko v te postopke vključilo na podlagi posebnih meril, predlog za prenos terjatev na slabo banko pa bo lahko dala banka sama, nova družba ali pa Banka Slovenije. Banka, ki bo vključena v omenjeni program, bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oz. njeni lastniki.
Slaba banka bo skušala prenesene terjatve unovčiti. V primeru, da ji bodo po petih letih še ostale neunovčene terjatve, se bodo te prenesle na Slovenski državni holding. Skupaj s slabimi terjatvami se bodo na slabo banko preneslo tudi spremljajoča zavarovanja, torej premoženje, kot so nepremičnine ali lastniški deleži v številnih slovenskih podjetjih.
Glede prenosa slabih terjatev na novo družbo je v zakonu zapisano, da se lahko prevzame tveganja iz tistih terjatev, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012, podrobneje pa da bo vrste prevzetih tveganj uredila vlada s podzakonskim aktom.
Koalicija je prepričana, da bodo banke, še posebej tri največje v pretežni državni lasti, tako očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva, zato ga vidi kot absolutno prednostni protikrizni ukrep in poziva k čimprejšnji uveljavitvi zakona.
Andrej Šircelj (SDS) je tako povedal, da gre za ključni protikrizni ukrep, ki rešuje tako težave bančnega sektorja kot probleme gospodarstva. Dosedanji način reševanja bank je bil po njegovih besedah neučinkovit, saj banke v zadnjih letih niso reševale slabih terjatev. "Čakali smo več kot štiri leta in zaradi tega je slovensko gospodarstvo v krču," je opozoril.
Prepričan je, da motivacije za reševanje težav ni bilo, ker se je zgodbe pometalo pod preprogo. To je označil za bančni banditizem, za katerega je treba najti odgovornost.
Tudi Jožef Horvat je zatrdil, da gre za izjemno pomembno sistemsko rešitev za prihodnost Slovenije, ob tem pa je kot ključni element izpostavil strokovno kompetentnost in moralnost uprave slabe banke.
Bojan Starman (DL) je izrazil upanje, da bo zakon preprečil svinjarije, ki so se dogajale v bankah. Nasprotovanje taki rešitvi se mu zdi poskus prikrivanja teh dejanj, ki so osrednji razlog za trenutne težave Slovenije.
V opozicijski SD pa opozarjajo, da gre za najdražjo rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev in se zavzemajo za dokapitalizacijo bank ter reševanje slabih terjatev v okviru posebne družbe znotraj bančnega sistema.
Matevž Frangež je danes priznal, da imajo zaradi številnih javnih polemik v preteklosti dokapitalizacije negativni predznak, vendar pa je njihov problem predvsem to, da v primerjavi z drugimi evropskimi državami niso bile zadostne.
Temu je oporekal Roman Žveglič (SLS), ki pravi, da dosedanje dokapitalizacije problema po dosedanjih izkušnjah najverjetneje ne bodo rešile tako učinkovito in hitro kot istočasni prenos slabih terjatev ven iz bank.
V SD sicer sumijo še, da gre pri prenosu premoženja na slabo banko za krinko za preprodajo državnega premoženja. Tako kot pri Slovenskem državnem holdingu gre po Frangeževih besedah za masovni premik premoženja v politično upravljano institucijo, kjer bo imela vlada prevladujoč vpliv.
V PS pa jih skrbi predvsem hitro sprejemanje zakona in odsotnost podrobnih izračunov ter posledično nejasen obseg slabih terjatev in javnofinančnih stroškov tega načina reševanja bančnega sistema. Alenka Bratušek je priznala, da se koaliciji tako mudi, da je kakovost odločitev v ozadju in da se ne sliši številnih opozoril iz stroke.
Tako Frangež kot Bratuškova sta opozorila, da bo odgovornost za morebiten padec zakona na referendumu oziroma za njegove negativne posledice na koaliciji in vladi.
Kljub vnovični potrditvi v DZ nad zakonom namreč visi grožnja z referendumom. Pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma je sprožil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Tega skrbi za usodo nekaterih podjetij iz panoge, katerih lastniški deleži naj bi se prenesli na slabo banko.
Če pobuda in spremljajoči podpisi izpolnjujejo vse zakonske kriterije, bo moral predsednik DZ Gregor Virant v sedmih dneh določiti 35-dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Pobudniki in vlada se sicer pogajajo o tem, da bi se pobudo umaknilo.
