Koalicija kot glavni cilj zakona izpostavlja večjo učinkovitost in preglednost upravljanja s kapitalskimi naložbami države, dolgoročno povečevanje vrednosti teh naložb in vzpostavitev enotnega sistema upravljanja.
Pri tem so predstavniki koalicijskih poslanskih skupin v današnji predstavitvi stališč omenjali predvsem slabo dosedanje upravljanje z državnimi naložbami.
Jožef Horvat (NSi) je tako zatrdil, da je bilo upravljanje z državnimi naložbami preko Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) celo slabše kot tisto pred njeno ustanovitvijo.
Marko Pogačnik (SDS) je dodal, da AUKN ni izpolnila svojega poslanstva, nanjo pa je bilo vezanih veliko očitkov in polemik, Mihael Prevc (SLS) pa je ponazoril, da je bila AUKN le most, ki ga je politika uporabljala za neposredni vpliv na upravljanje podjetij.
Vsi so izražali oceno, da bo novi način upravljanja celovitejši, racionalnejši, preglednejši, uspešnejši in odgovornejši, linija odgovornosti pa bo jasna. Bojan Starman (DL) je ponovil večkrat izraženo oceno, da si je moč z dobrim upravljanjem državnih naložb zagotoviti milijardo evrov dodatnih javnofinančnih prihodkov na leto.
Opozicijska SD je medtem znova opozorila, da gre zgolj za orodje za razprodajo državnega premoženja. Janko Veber je tako prepričan, da zakon ni namenjen reševanju krize, temveč uvaja zadnjo fazo privatizacije brez nadzora DZ, računskega sodišča in stran od oči javnosti.
Opozoril je, da gre za največji poseg politike v upravljanje državnega premoženja, saj bo to nepovratno preneseno na holding, s čimer se po prepričanju SD uveljavlja najmanj pregledna oblika upravljanja. V stranki pravijo, da se bo organizirano izčrpavalo podjetja in jih nato poceni razprodalo.
Veber je spet uporabil izraz, da se z zakonom omogoča največja kraja v zgodovini Slovenije, zato mu bo SD nasprotovala do konca zakonodajnega postopka in meni, da bi o njem morali odločati volivci tudi na referendumu. Koalicija je take napovedi in očitke ostro zavrnila in pozivala h konstruktivni drži.
V PS medtem izpostavljajo nedodelanost zakona in nejasnosti glede obsega in vrednosti premoženja ter obveznosti, ki bodo preneseni na holding. "Ne vemo praktično ničesar, le to, da koalicija to podpira," je dejala Alenka Bratušek. To pa po njenih besedah ni dovolj za podporo zakonu. Spomnila je tudi na opozorila stroke, ki govorijo celo o neustavnosti.
Nedavno je tako pravnik Rajko Pirnat opozoril, da država zaradi prenosa naložb na holding ne bo mogla razpolagati s kupninami od prodaje premoženja in jih prenesti v proračun. S prenosom vseh državnih naložb na državni holding bodo namreč delnice holdinga po Pirnatovih besedah edino finančno premoženje, ki ga bo država obdržala.
V primeru neuveljavitve zakona Bratuškova koalicijo poziva, naj iz predala potegne predlog PS, ki je po njenih besedah bistveno boljši, saj omogoča poenotenje upravljanja, pri čemer pa premoženje ostaja lastništvo države in paradržavnih ustanov.
Zakon predvideva, da bo holding upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države. V holding se bo preoblikovala Slovenska odškodninska družba, pripojili ji bodo Družbo za svetovanje in upravljanje ter premoženje Posebne družbe za podjetniško svetovanje.
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki sedaj upravlja z državnim premoženjem, bo z uveljavitvijo zakona ugasnila. Kapitalska družba (Kad) bo samostojna pravna oseba znotraj holdinga, Modra zavarovalnica pa odvisna družba Kada.
Holding bo vodila tričlanska uprava, ki naj bi jo izbrali na mednarodnem razpisu, nadzornike pa bo z absolutno večino potrjeval DZ. Štiri bo imenoval na predlog vlade, od katerih bo enega predlagal Ekonomsko-socialni svet, štiri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog komisije DZ za nadzor javnih financ.
Zakon določa, da bo holding deloval na podlagi aktov upravljanja (smernice za upravljanje, strategija upravljanja s klasifikacijo naložb, letni načrt, kodeks upravljanja). Smernice za upravljanje bo DZ potrjeval, k strategiji pa bo dal soglasje.
Kljub vnovični potrditvi v DZ nad zakonom visi grožnja z referendumom. Pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, opremljeno z zadostnim številom podpisov, je sprožil Sindikat delavcev v energetiki, ki se boji za usodo donosnega energetskega sektorja znotraj holdinga.
Če pobuda in spremljajoči podpisi izpolnjujejo vse zakonske kriterije, bo moral predsednik DZ Gregor Virant v sedmih dneh določiti 35-dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Pobudniki in vlada se sicer pogajajo o tem, da bi se pobudo umaknilo.
