Pogoji za upokojitev in znižanje upokojitvene starosti
Pri pogojih za upokojitev vlada v besedilu zakona, ki ga bo poslala v DZ, predlaga, da bi se tako moški kot ženske upokojevali s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa in starosti 60 let. Pri tem se pogledi vlade in sindikatov razhajajo predvsem pri prehodnih obdobjih (predvidena so prehodna obdobja do leta 2019), kjer si sindikati želijo, da bi se pogoji zaostrovali nekoliko počasneje.
Predlog določa, da se lahko starost, potrebna za upokojitev, tudi zniža, in sicer v primeru uveljavljanja otrok, služenja vojaškega roka in v prid tistih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti. Slednjih v prvotnem predlogu, predstavljen v začetku septembra, ni bilo.
Po predlogu vlade bi lahko otroke pri skrajšanju pokojninske starosti uveljavljala ženska (moški le, če je užival nadomestilo za starševstvo), pri čemer bi se ji lahko starost znižala na 62 let, če ima dopolnjenih 38 let pokojninske dobe brez dokupa, oziroma na 58 let, če ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Pri tem bi se ji lahko starostna meja za enega otroka znižala za šest mesecev, za vsakega nadaljnjega pa za 10 mesecev.
Do znižanja starostne meje zaradi vojaščine bi bili po predlogu upravičeni tisti moški, ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa (sindikati predlagajo 30 let), in sicer največ do dopolnjenega 63. leta starosti, ter moški, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa - največ do dopolnjenega 58. leta starosti. Pri tem pa bi se lahko upoštevali le dve tretjini služenja vojaškega roka.
Do znižanja starostne meje zaradi dela pred 18. letom pa bi bili upravičeni tako moški kot ženske, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar bi se jim upoštevala le polovica obdobja dela pred 18. letom. Prav tako bi se jim starostna meja lahko znižala največ do dopolnjenih 58 let in šest mesecev starosti. Nasprotno sindikati zahtevajo, da bi se jim štelo polno obdobje dela pred 18. letom.
Odmera starostne in predčasne pokojnine
Pri odmeri starostne in predčasne pokojnine vladni predlog predvideva, da se za izračun pokojninske osnove upošteva 24 najboljših zaporednih let zavarovanja, medtem ko je prvotni predlog predvideval 28 najboljših zaporednih let minus tri najslabša leta. Pri tem naj bi bili vlada in sindikati dokaj blizu, bodo pa še kar nekaj pogajanj po napovedih sindikatov zahtevali drugi dejavniki, ki vplivajo na višino pokojnine, denimo določitev odstotka za odmero starostne pokojnine in valorizacijski količnik.
Varstvo pričakovanih pravic in brezposelnih
Vladni predlog zakona v prehodnih določbah določa, da bi osebe, ki so do uveljavitve novega zakona izpolnile pogoje za starostno pokojnino po starih predpisih, vendar še niso vložile zahtevka, enake pravice ohranile tudi po uveljavitvi zakona.
Prav tako vladni predlog na zahtevo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije povsem na novo predvideva, da se lahko zavarovanec, ki je na dan 10. oktobra 2012 prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost ali mu je zavarovanje do upokojitve plačeval zavod za zaposlovanje in bi vmes izpolnil pogoje za upokojitev, tudi po uveljavitvi novega zakona upokoji pod starimi pogoji. V tem delu je zakon s sindikati sicer še vedno neusklajen, saj ti zahtevajo, da slednje velja za vse tiste, ki bodo omenjeni dve pravici uživali tudi na dan 31. december 2012.
Usklajevanje pokojnin
Pokojnine se po predlogu zakona, ki ga je vlada poslala v DZ, izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, pri čemer ima DeSUS o tem nekoliko drugačna stališča, saj predlaga, da se pokojnine usklajujejo dvakrat na leto.
Bonusi
Predlog zakona uvaja bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65. leta starosti.
Pogajanja lahko tečejo vse do decembra
Pri nekaterih predlogih je sicer težko reči, v kolikšni meri so usklajeni s sindikati in koliko so sindikati pri njih pripravljeni popuščati, saj se pogajajo po načelu, da "ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno". Pogajanja se bodo zagotovo nadaljevala tudi po obravnavi na vladi, predlog pa naj bi nato glede na dogovorjeno dopolnjevali skozi proceduro v državnem zboru, vse tja do sredine decembra.
Pogajanja, ki v okviru delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta potekajo dvakrat tedensko, so se začela 19. septembra. Vlada si želi, da bi reforma začela veljati s 1. januarjem prihodnje leto.