Kot je zapisano v gradivu po seji vlade, želi vlada z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnini, ki temelji na vplačanih prispevkih, povrniti status pravice, zaslužene z minulim delom in prispevki, vplačanimi v pokojninsko blagajno, ter zagotoviti preglednost pokojninskega sistema.
Z zakonom o delovnih razmerjih želi vlada zagotoviti čim večjo stopnjo zaposlenosti do leta 2020, z zakonom o urejanju trga dela pa doseči večjo fleksibilnost na trgu dela in "zmanjšati past brezposelnosti za brezposelne osebe s spremembami na področju denarnih nadomestil", je zapisano v vladnem gradivu.
V predlogu pokojninske reforme je vlada glede na prvotno predstavljeni predlog z začetka septembra že vnesla nekatere predloge sindikatov, med njimi ugodnosti za tiste, ki so začeli delati pred 18. letom, in za starejše brezposelne, ter skrajšanje obdobja za izračun pokojninske osnove. A še vedno veliko stvari ostaja neusklajenih.
Predlog reforme trga dela pa glede na prvotni predlog opušča koncept enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in ohranja današnje pogodbe za določen čas. Milejši je na področju odpravnin in nadomestil za brezposelnost, ostrejši pa pri odpovednih rokih. Med neusklajenimi točkami so kvote pri zaposlitvah za določen čas in začasna dela.
O vseh treh zakonih se sicer vlada že mesec dni pogaja s socialnimi partnerji, vendar pogajanja še niso končana. Ker vlada želi, da bi obe reformi začeli veljati že v začetku naslednjega leta, jih mora v DZ poslati že zdaj, da bosta lahko sprejeti pravočasno.
Premier Janez Janša je na torkovem sestanku koalicije s člani Ekonomsko-socialnega sveta zagotovil, da bodo pogajanja s socialnimi partnerji še naprej tekla na enak način kot do zdaj, vsebino vseh treh zakonov pa bo mogoče spreminjati v sami parlamentarni proceduri.
Po njegovih besedah se z obravnavo mudi tudi zato, ker je pokojninski zakon obvezen del proračunskega svežnja. Prav tako bo Slovenija na ameriškem trgu naslednji teden prodajala državne obveznice, potrditev obeh reform na vladi pa naj bi bila pozitiven signal potencialnim kupcem.
Ker gresta pokojninska reforma in reforma trga dela v nadaljnji postopek sprejemanja neusklajena s socialnimi partnerji, se bo moral pogajalski jezik zaostriti, menijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Na delodajalski strani pa upajo, da bodo določene spremembe zakonov še mogoče.
V opozicijskih strankah SD in PS so opozorili, da morajo biti reforme usklajene s socialnimi partnerji. Predsednik SD Igor Lukšič je za STA ocenil, da je usoda reform v rokah vlade. Ta se "očitno ni ničesar naučila iz izkušenj mandata prejšnje vlade Boruta Pahorja", je dodal.
Vlada in sindikati so sicer v sredo nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi, pri čemer so se lotili predvsem vprašanja poklicnih pokojnin. Po sestanku so tako predstavniki sindikatov kot delodajalcev izrazili oceno, da bo do sprejemljive rešitve mogoče priti. Natančnih izračunov, ki naj bi jih dobili v sredo, pa niso prejeli in jih pričakujejo na prihodnji obravnavi teme.
"V veljavni pokojninski reformi je bilo prehodno obdobje za tiste, ki so bili pred tem vključeni v sistem beneficirane delovne dobe, prekratko, da bi omogočilo zavarovancem zbrati dovolj denarja za poklicno pokojnino," je novinarjem po sestanku dejala Lučka Böhm iz ZSSS.
"Zdaj jim grozi, da ostanejo v službi z dolgim nosom, ker ne izpolnjujejo enega pogoja za uveljavitev poklicne pokojnine, to pa je dovolj denarja na osebnem računu," je pojasnila.
Zdaj po njenih besedah skušajo opredeliti, kdo bi moral biti upravičen do takšnega kritja dela poklicne pokojnine. Tokat sicer niso končali obravnave poglavja, vendar se zdi, da bodo našli dobro rešitev, je ocenila. "Vzdušje je bilo v sredo zelo konstruktivno," je dodala.
Donos do dospelosti slovenskih 10-letnih obveznic se je v sredo na sekundarnem trgu znižal pod šest odstotkov. Zahtevana donosnost je ob koncu trgovanja na elektronski borzi MTS znašala 5,79 odstotka, kar je 0,34 odstotne točke manj kot ob koncu torkovega trgovanja.
Stroški zadolževanja Slovenije so se v zadnjem obdobju na sekundarnem trgu gibali nad šestimi odstotki, še v začetku septembra pa so presegali psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju ekonomistov državam ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.
