PREDLOG ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR)
Sklepanje pogodb za nedoločen čas
Koncepta enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki ga je predvideval prvotni predlog ZDR, v tokratnem predlogu ni več. Predlog tako ohranja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen in določen čas ter poskusno delo.
Predvidene spremembe sicer dodatno poudarjajo sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas kot pravilo zaposlovanja v delovnem razmerju.
Poskusno delo
Poskusno delo traja največ šest mesecev tako kot danes. Novost je sedemdnevni odpovedni rok.
Omejevanje sklepanja pogodb za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas naj bi se lahko sklenila le izjemoma oz. v primeru točno določenih pogojev oz. primerov.
Zaposlovanje za določen čas se pravno omejuje tudi s formalno obveznostjo navedbe razloga zaposlitve za določen čas v pogodbi o zaposlitvi ter z zaostritvijo časovnega omejevanja opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Delodajalec razen v izjemnih primerih, ki jih določa predlog, ne bi smel skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti.
Število zaposlitev za določen čas se med drugim dodatno omejuje z določitvijo 15-odstotne kvote zaposlenih za določen čas pri posameznem delodajalcu, v katero naj bi se vštevali tudi delavci, ki opravljajo začasno delo preko agencije za zagotavljanje začasnega dela. Pri manjšem delodajalcu bi bila lahko, če to ne bi bilo drugače zapisano v kolektivni pogodbi, za določen čas zaposlena dva delavca.
Tej rešitvi delodajalci, ki se zavzemajo za večjo prožnost, močno nasprotujejo. Socialnim partnerjem se sicer v predlogu dopušča, da kvoto drugače postavijo v kolektivnih pogodbah.
Agencijsko delo
Predvidena je jasnejša razmejitev, kdaj agencija za zagotavljanje začasnega dela z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas in kdaj je treba skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Velja splošno pravilo, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene le, če so pri uporabniku podani v zakonu določeni primeri oz. pogoji za zaposlitev za določen čas. Hkrati se predlaga črtanje časovne omejitve enega leta (s prekinitvami do enega meseca) glede zagotavljanja istega dela delavca istemu uporabniku.
Notranja fleksibilnost
Predlog podrobneje ureja možnost delodajalca, da v času trajanja razmerja delavcem naloži tudi opravljanje drugega dela, če ta možnost ni drugače dogovorjena v kolektivni pogodbi.
Delodajalec bi se za to lahko odločil v primerih, kot so začasno povečan obseg dela na drugih delovnih mestih, zmanjšan obseg dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi in nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Pri tem bi moralo biti izpolnjenih tudi več pogojev, in sicer ustreznost drugega dela, časovna omejitev na tri mesece in zadržanje ugodnejšega plačila za delo.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
V zvezi s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi se predlaga poenostavitev postopkov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, torej obveznost predhodnega obveščanja, formalnost zagovora, obveznost ponujanja drugega ustreznega dela. V tej luči se spreminjajo tudi odpovedni roki in odpravnine.
Krajši odpovedni roki
Odpovedni roki se z današnjih največ 120 dni znižujejo na največ 60 dni (po prejšnjem predlogu ZDR največ 90 dni). Delodajalci se zavzemajo za enoten odpovedni rok 30 dni.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti ali redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, je odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega do petih let zaposlitve pa 30 dni.
Nad pet let zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga je odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega leta zaposlitve dalje pa 30 dni.
Sistem odpravnin podoben obstoječemu
Odpravnina se glede na predlagano določitev večjih razponov trajanja zaposlitve delavca pri delodajalcu na splošno znižuje, za zaposlene pri delodajalcu nad 20 let pa ostaja enaka kot danes.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini ene petine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen od enega do 10 let, eno četrtino osnove za vsako leto pri zaposlitvi od 10 do 20 let in eno tretjino osnove za vsako leto pri zaposlitvi nad 20 let.
Prejšnji predlog ZDR je predvideval enotno odpravnino v višini ene petine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
Problematika slamnatih podjetij
S predlaganimi spremembami se zasleduje cilj, da se v čim večji možni meri omeji v praksi razširjen pojav zlorab oz. izigravanja instituta spremembe delodajalca. Osnovni problem zlorab je prenos dejavnosti in zaposlenih iz matičnih družb v t.i. slamnate družbe brez premoženja, ki gredo nato v stečaj, delavci pa ostanejo brez plač in odpravnine.
Predlog zato razširja veljavno zakonsko rešitev z možnostjo, da lahko delavec tudi v primeru, ko se zaradi prenosa podjetja v roku dveh let bistveno poslabšajo pogoji dela delavca pri prevzemniku, odpove pogodbo o zaposlitvi, delavec pa ima enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov (odpovedni rok oz. denarno povračilo namesto odpovednega roka in odpravnina).
V predlogu je tudi izrecno predvideno, da se pri vseh pravicah, vezanih na delovno dobo, upošteva delovna doba pri obeh delodajalcih.
Predlog uveljavlja solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve, in sicer v primerih, ko prenosnik v zadostni meri lahko vpliva na poslovne odločitve prevzemnika. V primeru, ko delodajalec prenosnik ne more vplivati na poslovne odločitve prevzemnika, pa se uveljavlja subsidiarna odgovornost prenosnika.
PREDLOG NOVELE ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA
Uvajanje začasnega dela
Predlog še vedno predvideva možnost začasnega ali občasnega dela za brezposelne, starejše od 50 let in upokojence, za katero sindikati zahtevajo, da se umakne.
To delo bi bilo omejeno na 60 ur na mesec, neto urna postavka ne bi smela biti nižja od 3,36 evra (preračun iz minimalne plače), delo bi se lahko opravljalo pri več delodajalcih hkrati, skupni neto dohodek na leto pa ne bi smel presegati 5040 evrov.
Delo bi se opravljalo prek mesečne napotnice zavoda za zaposlovanje. Od prejemkov bi delodajalci obračunavali posebno dajatev v višini 25 odstotkov, ki bi bila namenjena ukrepom aktivne politike zaposlovanja.
Nižja nadomestila za brezposelnost
Med spremembami je še vedno predvideno znižanje višine denarnega nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove. Enako kot sedaj bi bilo nadomestilo v nadaljnjih devetih mesecih 60 odstotkov osnove, po izteku tega obdobja pa 50 odstotkov osnove. Sindikati pri tem vprašanju napovedujejo protipredlog.
V novem predlogu pa sicer ni več znižanja zgornje časovne omejitve prejemanja nadomestila s sedanjih 25 mesecev na 18 mesecev. Zgornja omejitev tako ostaja pri 25 mesecih.
