Današnji razpravljavci v DZ so bili kritični zlasti do omejitev vsebin, o katerih bi bilo dopustno odločati na referendumu, pa tudi do določitve 35-odstotnega kvoruma, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. Niso pa nasprotovali predlogu, da bi možnost zahteve referenduma odvzeli poslancem in DS.
Veliko pozornosti so namenili preprečevanju odločanja o zakonih, ki imajo finančne posledice. Tudi strankarski predstavniki so se danes strinjali, da bo treba to določbo doreči.
Član strokovne skupine za to ustavno spremembo pravnik Igor Kaučič je poudaril, da moramo omejitve referenduma uveljavljati razumno in se pri tem ne nagibati iz ene v drugo skrajnost. Opozarja, da je omejitev referenduma aktualna le v državah, kjer referendum lahko zahtevajo volivci. V večini držav ga ne morejo, je dejal.
Kaučič je ponudil v premislek model t.i. zavrnitvenega referenduma, ki ga poznata Irska in Danska, kjer volivci na referendumu zakona ne potrjujejo, temveč glasujejo o njegovi zavrnitvi. To govori v prid nasprotnikom kvoruma, ki opozarjajo na mogoče manipulacije, saj nezainteresiranost volivcev lahko postane odločilna za zakon, je dejal Kaučič. S t.i. zavrnitvenim referendumom pa bi bil zakon zavrnjen le, če bi ga zavrnilo določeno število volivcev, pri čemer se strinja mejo okoli tretjine volilnih upravičencev.
Predsednik DZ Gregor Virant je dejal, da bodo pri kvorumu ostali, vprašanje je le, ali bodo zapisali, kolikšen odstotek volilnega telesa se mora referenduma udeležiti ali kolikšen odstotek mora glasovati proti zakonu, da bo ta zavrnjen. Osebno je bolj naklonjen zavrnitvenemu referendumu.
Predsednik Panevropskega gibanja in soustanovitelj Gibanja odgovornih Laris Gaiser zagovarja celo uvedbo 50-odstotnega kvoruma, ki bi po njegovem zagotavljal legitimnost referenduma. 35-odstoten kvorum namreč pomeni, pravi, da lahko 17,5 odstotka Slovencev odloči o usodi vseh državljanov, kar je "diktatura manjšine". Po njegovem je treba spremembe sprejeti pred sprejetjem reform. Gaiser sicer predlog za zavrnitveni referendum ocenjuje kot "inteligenten".
Zveza civilno družbenih organizacij Slovenije je za spremembe, vendar meni, da ni pravi trenutek za to, saj da smo priča zakonodajnemu stampedu. S predlogom po njihovem mnenju državljanom jemljejo še zadnje demokratične vzvode.
Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se boji, da je predlog sprememb še en poskus, da se omeji možnost referendumskega odločanja kot "edini garant, da se samovoljna oblast sploh še pogovarja z ljudmi". Poziva, da o teh spremembah razmislijo "v mirnih časih".
Zveza Domoljubnih društev Hervardi nasprotuje predlagani spremembi, saj meni, da več kot očitno vodi v smer totalitarizma. Predlagajo, da bi ustavo v tem delu lahko spreminjali v sodelovanju s civilno družbo.
Vodja civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc, ki spremembi ustave nasprotuje, je poudaril, da je politika z referendumom prisiljena poslušati civilno družbo. Po njegovem mnenju je referendum pomemben vzvod, ki preprečuje tudi izgrede na ulicah.
Janez Dular iz NSi je spomnil na nasprotovanje stranke kvorumu. Najostrejše omejitve postavljajo na konec in ne na začetek referendumskega odločanja, je pojasnil in dodal, da je tak predlog goljufiv.
Poslanka PS Maša Kociper je dejala, da si bo PS prizadevala za dokaj visok kvorum in za temeljit postopek spremembe ustave, zato da sprememb ne bi izrabljali za trenutne politične potrebe. Zato so predlagali, da se predlog uveljavi leta 2015.
Po besedah vodje poslanske skupine SD Janka Vebra je za preprečevanje prevelikega števila referendumov pomembno, da pri sprejemanju zakonov vključujejo čim širši krog strokovne in civilne javnosti. Vodja poslancev SLS Mihael Prevc pa je spomnil, da ima SLS težave s kvorumom, bolj so naklonjeni ostrejšim pogojem za začetek postopkov za referendum.
Od poslancev SDS se ni nihče vključil v razpravo.
