Predlog novele zakona o lokalnih volitvah državni zbor obravnava po skrajšanem postopku, saj gre po navedbah vlade za manj zahtevne uskladitve s pravom EU. Z novelo se namreč želi določiti, da državljani držav članic EU takoj po prijavi prebivališča v Sloveniji dobijo pravico voliti in kandidirati na lokalnih volitvah.
V skladu s slovensko zakonodajo morajo sedaj za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice za lokalne volitve v Sloveniji bivati najmanj pet let, medtem ko za slovenske državljane takšna omejitev ne velja, na kar je Slovenijo opozorila tudi Evropska komisija.
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman, namreč slovenski državljani v drugih državah EU dobijo aktivno in pasivno pravico enostavno s prijavo začasnega bivališča. Tako bi sedaj določili tudi za državljane drugih članic EU tudi v Sloveniji, za ostale tujce pa bi ostala v veljavi sedanja ureditev in bi se kot doslej za pridobitev te pravice zahtevalo petletno obdobje bivanja v Sloveniji.
Hkrati je vlada z novelo predlagala tudi znižanje nadomestila za opravljanje funkcij v občinskih volilnih komisijah za 20 odstotkov in za 10 odstotkov nadomestil za opravljanje funkcij v volilnih odborih.
V Pozitivni Sloveniji so se z dopolnilom, ki ga je vložil Matjaž Zanoškar, zavzeli, da bi višina nadomestil ostala nespremenjena ter bi se v noveli predlagano znižanje črtalo. O njihovem predlogu člani odbora niso glasovali, saj je večina na odboru pred tem pritrdila dopolnilu Državljanske liste oz. njene poslanke Kristine Valenčič.
Po tem dopolnilu nadomestila za člane volilnih odborov ostajajo nespremenjena, znižujejo pa se za predsednike in tajnike občinskih volilnih komisij. Valenčičeva je pojasnila, da predsedniki in tajniki občinskih volilnih komisiji prejemajo bistveno višja nadomestila, kot jih prejemajo volilni organi na državni ravni, ponekod je ta razlika tudi za sto odstotkov.
Zato so predlagali, da se nadomestilo za predsednika in tajnika občinskih volilnih komisij določi v znesku, ki je enak 50 odstotkom osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini. Kaj takšno znižanje pomeni, je na konkretnem primeru manjše občine z do 2000 prebivalci predstavila njena strankarska kolegica Katarina Hočevar. Kot je dejal, je sedaj predsednik občinske volile komisije v takšni občini dobil 2796 evrov bruto, po njihovem predlogu pa bi 1300 evrov.
Člani odbora iz PS in SD so takšnemu predlogu nasprotovali in opozarjali, da prihranek, ki bo v občinskih proračunih, ni takšen, da bi bilo znižanje smiselno. Izpostavljali so, da gre za izplačilo enkrat na štiri leta ter da je prav, da je nekdo, ki opravlja odgovorno delo - ne le na dan volitev, saj je dela vedno za več dni - tudi primerno plačan. V posameznih občinah pa je že tako težko dobiti strokovno usposobljene ljudi, ki se odločijo za to delo.