Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so se z resornim ministrstvom glede predlaganega zakona intenzivno usklajevali dobro leto, pri čemer je bila večina pripomb informacijskega pooblaščenca upoštevana.
Vendar pa so po tem, ko je vlada pretekli teden sprejela predlog zakona in ga posredovala v DZ, "zgroženo" opazili, da se je v zadnjem predlogu pojavila določba, ki ni bila predmet razprave ali usklajevanja.
Gre za določbo 7. odstavka 166. člena, ki po navedbah pooblaščenca v predlagani obliki policiji daje možnost, da podatke o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka pridobi zgolj na podlagi pisne zahteve.
Obstoječa ureditev glede pridobivanja podatkov, ki so jih operaterji dolžni hraniti, medtem določa, da jih je operater dolžan posredovati na podlagi ustrezne odločbe sodišča.
Sporna določba, ki se je znašla v zadnji verziji predlaganega zakona, tako po izkušnjah informacijskega pooblaščenca predstavlja "neprimeren in neusklajen poizkus policije, da bi kljub strogim, a jasnim zahtevam ustave legalizirala pridobivanje podatkov o identiteti komunicirajočih uporabnikov zgolj na podlagi pisne zahteve".
Številni operaterji so tovrstne poskuse namreč pogosto zavračali, saj določbe obstoječega zakona o elektronskih komunikacije glede pridobivanja hranjenih prometnih in demografskih podatkov zahtevajo odredbo pristojnega organa in s tem sledijo določbam 37. člena ustave, še navaja informacijski pooblaščenec.
Ob tem še izpostavljajo, da je posebej zaskrbljujoč način, kako se je predlagana določba znašla v predlogu zakona, ki ga je potrdila vlada. Tisti, ki so bili vključeni v več kot leto dni trajajoče usklajevanje zakona, z njo niso bili vnaprej seznanjeni in nanjo niso imeli možnosti podati pripomb.
"Iz obrazložitve člena ni mogoče razbrati nobenih konkretnih podatkov, dejstev ali trdnih argumentov, da bi bilo takšno rahljanje režima dostopa do podatkov nujno, potrebno in sorazmerno," so še zapisali.
Informacijski pooblaščenec poudarja, da morajo biti pooblastila, ki jih država da policiji, kot najmočnejšemu represivnemu organu države, nujna, učinkovita, natančno določena z zakonom in skladna z zahtevami ustave.
"Podtikanje določb z medlimi obrazložitvami brez usklajevanja z ostalimi deležniki ne more in ne sme biti način, na katerega se v demokratični družbi urejajo pooblastila organov pregona," so sklenili in poslance zaprosili, da po lastni presoji te pripombe in opozorila povzamejo v morebitnih dopolnilih k predlogu zakona.
V policiji so za STA dejali, da teh navedb ne bodo komentirali. Pojasnili so le, da je omenjeni zakon še v zakonodajnem postopku in da so svoje pripombe nanj že podali.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa so medtem naknadno za STA pojasnili, da v sedmem odstavku 166. člena predloga novega zakona, kot je bil s strani vlade posredovan v zakonodajni postopek, ne gre za vpogled v telefonske izpiske določene osebe, temveč le za posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa.
Takšna rešitev je posledica nujne medresorske uskladitve z nekaterimi drugimi resorji po obravnavi gradiva na vladnem odboru za gospodarstvo, so še zapisali in dodali, da se predlog zakona trenutno nahaja v rednem zakonodajnem postopku državnega zbora, zato so njegove morebitne spremembe (tudi morebitno črtanje predmetne določbe) lahko le predmet dopolnil v parlamentarnem postopku.
