Veljavna insolvenčna zakonodaja po mnenju Pličaniča ministrstvu daje premalo pooblastil. "Naša ocena je, da morajo biti insolvenčni postopki cenejši, učinkovitejši in kratkotrajnejši," je dodal. Ob tem pa je Pličanič ocenil, da je ob razkritju spornega prijateljevanja med stečajnimi upravitelji in sodniki ukrepal hitro in v skladu z zakonskimi pristojnostmi.
Poudaril je, da je sodna veja oblasti neodvisna in najbolj odgovorna za stanje v sodstvu. Zato Pličanič pričakuje, da bodo predsedniki in direktorji sodišč proaktivno reševali probleme. Od Zbornice upraviteljev Slovenije pa minister pričakuje, da bodo v prihodnje sankcionirali vse kršitve stečajnih upraviteljev.
Vlada je na četrtkovi seji med drugim državno pravobranilstvo zadolžila, da začne z aktivnostmi za preverjanje morebitne civilne odgovornosti v stečajnih postopkih ter da o teh ugotovitvah vladi poroča vsake tri mesece, je pojasnil minister.
Prav tako je vlada po njegovih besedah ministrstvu naložila, da pridobi podatke o imenovanju upraviteljev v postopkih insolventnosti v zadnjih 20 letih ter o tem pripravi analizo. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa bo v okviru svojih pristojnosti od sodišč pridobilo podatke o obsegu stečajnih mas za vsak stečajni postopek posebej ter podatke o sodnikih, ki so vodili stečaje za zadnjih 20 let, je pojasnil Pličanič.
Namestnica generalne direktorice direktorata za pravosodno upravo Evelin Pristavec Tratar pa je dejala, da je ministrstvo omenjene podatke že pridobilo za obdobje zadnjih 10 let z izjemo podatkov o stečajni masi, kar bodo še pridobili. "Pridobili pa bodo tudi podatke za obdobje med leti 1992 in 2002," je dodala. Analiza za zadnjih 10 let sicer kaže bistveno odstopanje pri razpršenosti razdeljevanja stečajnih zadev določenim stečajnim upraviteljem od veljavne zakonodaje.
"Vlada je ministrstvu za notranje zadeve tudi naložila, da v okviru svojih pristojnosti hitro in učinkovito izvede vse aktivnosti za nadaljnje ugotavljanje morebitne kazenske odgovornosti v zvezi z nepravilnostmi v insolventnih postopkih," je dodal minister.
Hkrati bodo na ministrstvu nadaljevali s pripravo nove zakonodaje na tem področju, ki bo šla v smeri poenostavljanja postopkov do uvedbe stečaja in prisilne poravnave, upnikom pa bo omogočala večji vpogled v delo stečajnih upraviteljev. Ministrstvo predlaga, da bi upravitelji morali poročati predvsem upnikom, ti pa bi tudi bili tisti, ki bi lahko odobrili ali zavrnili določene naloge in stroške. "Razmislili bomo tudi o uvedbi možnosti, da se povečanje osnovnega kapitala s konverzijo terjatev omogoči v vseh insolvenčnih postopkih," je dejal Pličanič.
Pličanič je sicer v četrtek podpisal odločbo o suspenzu zoper stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, saj je obtožnica zoper njega postala pravnomočna. Kot je pojasnila Pristavec Tratarjeva, to pomeni, da se Goršetu ne podeljujejo nove zadeve, prav tako pa mu sodišča v treh dneh po vpisu tega v seznam upraviteljev odvzamejo stare stečajne zadeve.
Na vprašanje, zakaj je bil Gorše suspenziran šele tri tedne po pravnomočnosti obtožnice, pa je pojasnila, da jih mora o tem obvestiti kazensko sodišče, ministrstvo pa je za pravnomočnost obtožnice izvedelo iz poročanja medijev.