K zakonskemu predlogu o državnem holdingu je vložena kopica večinoma koalicijskih dopolnil, nekaj jih je vložila tudi opozicija. Prav obseg dopolnil bode poslance PS, ki menijo, da se zakon sprejema v popolni zmedi, njegova končna različica pa bo povsem drugačna od danes predstavljene. Hkrati jih jezi hitrost sprejemanja zakona. Če bi se zakon sprejemalo po rednem postopku, bi bila zadeva po njihovem povsem drugačna. O dopolnilih bodo poslanci glasovali že danes.
V poslanski skupini SD so opozarjali na nevarnost razprodaje državnega premoženja, poleg tega pa ne vidijo pozitivnih učinkov, ki bi jih taka ureditev upravljanja državnega premoženja prinesla. Kot so poudarjali, si želijo kakovostnega upravljanja državnega premoženja, ker da gre za vir javnih financ, družbe v državni lasti, predvsem s področja energetike, telekomunikacije in farmacije, pa da opravljajo tudi pomembno razvojno funkcijo.
Marko Pogačnik (SDS), ki je vodil parlamentarno delovno skupino, ki se je usklajevala o zakonu o državnem holdingu, je opozorila o nevarnosti razprodaje državnega premoženja zavrnil in poudaril, da zakon vsebuje vrsto varovalk. V SDS so tudi izrazili obžalovanje nad kategoričnim zavračanjem predloga zakona s strani SD, saj da so poslanci SD imeli možnost sodelovati v delovni skupini in sodelovati pri pripravi zakona.
Pogačnik je tudi zavrnil trditve nekaterih poslancev SD, da v predlogu zakona niso vključene pripombe SD. Delovna skupina je po njegovih besedah upoštevala pripombe SD, in sicer da se slaba banka izvzame iz zakona, da Kad ostane samostojna družba, da Modra zavarovalnica ostane hčerinska družba Kada, da se v zakon vključi protikorupcijska klavzula in da holding ne more prosto razpolagati z naložbo Kada.
Vse opozicijske očitke je zavrnil tudi minister za finance Janez Šušteršič. Poudaril je, da je glavna prednost holdinga predvsem koncentracija, enotnost upravljanja državnih naložb, ki je zdaj ni. Druga prednost pa so bolj transparentni in bolj enostavni procesi v tej družbi. Poleg tega bo Slovenija z zakonom dala jasne signale tujim investitorjem.
Očitek o razprodaji premoženja je po Šušteršičevih navedbah zabaven. Če bi namreč kdo želel razprodati razpoloženje, bi namreč to lahko povsem legalno počel v sedanji ureditvi. "Če bi bil naš glavni namen razprodaja premoženja, ne bi bilo potrebno sprejemati tega zakona," je dejal finančni minister.
Po Šušteršičevih pojasnilih bo strategija upravljanja določala, kaj bo holding počel s svojimi deleži v podjetjih, strategijo pa bo sprejel DZ. Dokler ne bo strategije, pa bo DZ sprejel klasifikacijo naložb, ki bo določala ciljne deleže in metode prodaje. Dokler klasifikacija ne bo sprejeta, pa bo za vsako odtujitev državne naložbe potrebno soglasje DZ.
Šušteršič je tudi zagotovil, da se deležev državnih podjetij ne bo prodajalo z namenom financiranja tekoče porabe. To po njegovih besedah ni mogoče in je že danes z zakonom prepovedano. Izjema bo le 10 odstotkov kupnine, ki jo bo moral Kad ob prodaji posamezne naložbe nameniti za rezerve pokojninske blagajne.
Iz vrst koalicije je bilo večkrat slišati, da več členov ni medsebojno usklajenih oz. se celo izključujejo. Zakonodajno pravna služba naj bi opozorila, da so nekatere določbe v neskladju z ustavo in drugimi zakoni.
