Vlada z zakonom o slovenskem državnem holdingu predlaga, da se vse naložbe države združijo pod eno streho in hkrati ukine Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). A v SD se bojijo, da se bo s tem upravljanje premoženja države omejilo na ozek krog strankarskih ljudi.
Holding bo namreč organiziran kot gospodarska družba in torej ne bo zavezan k objavi informacij javnega značaja, je danes na novinarski konferenci opozoril vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Niti javnost niti DZ ne bosta mogla dobiti informacij, kaj se dogaja z 12 do 13 milijardami našega premoženja, je dejal.
Pod okrilje holdinga se bo po predlogu preneslo naložbe države v podjetjih za proizvodnjo in distribucijo električne energije, treh ključnih bankah, največji zavarovalnici in pozavarovalnici, prav tako pa tudi telekomunikacije, luška, letališka, železniška, cestna in plinska infrastruktura kot tudi pošta in DSU.
"Vsa ta podjetja zaposlujejo 100.000 ljudi," je spomnil Veber in opozoril, da se bo holding torej igral z usodo prav toliko delovnih mest v Sloveniji. DZ zato zakona ne bi smel obravnavati po nujnem temveč po rednem postopku, v okviru obravnave pa je treba opozoriti na pomanjkljivosti holdinga.
Poleg tega, da javnost z dejavnostjo holdinga ne bo seznanjena, je Veber med ključnimi pomanjkljivostmi predlagane ureditve izpostavil še dejstvo, da upravo in nadzornike holdinga ni predpisan profil izobrazbe in zanje ne bodo veljale omejitve glede plač v javnem sektorju.
"Vladajoča koalicija želi očitno ponovno bogato nagraditi tiste, ki bodo sedeli v upravi holdinga," je dejal in menil, da bodo njihove plače lahko znašale 15.000 ali 20.000 evrov, kar zadostuje za to, da bodo slepo sledili interesom vlade.
"Po 20 letih želi vladajoča koalicija očitno razprodati še zadnje premoženje, ki ga imamo," se je zbal Veber.
V SD so sicer v nasprotovanju zakona o slovenskem državnem holdingu zaenkrat osamljeni. "Vse ostale stranke po dosedanjih informacijah sledijo temu, da se v Sloveniji razproda 12 do 13 milijard evrov premoženja na netransparenten način, ne da bi bila seznanjena javnost in DZ," je dejal Veber.
Kljub temu upa, da DZ zakona ne bo sprejel. A če ga bo, bo morda problem razumel državni svet in z vetom omogočil ponovno odločanje v DZ, ko pa bo potrebna absolutna večina. Glede na veliko število ogroženih delovnih mest pa bi moral biti sprejem zakona resen signal tudi za sindikate, je še dejal Veber.
Na ministrstvu za finance pa so v odzivu na novinarsko konferenco SD zapisali, da je poslanska skupina ob predstavitvi odločitve, da bo glasovala proti sprejemu zakona, nanizala precej trditev, ki ne držijo. Kot so poudarili, je predlog zakona dan v obravnavo po nujnem postopku, da se čim prej uredi transparentnosti obstoječega sistema upravljanja s kapitalskimi naložbami države, izgubljena kredibilnosti Slovenije v tujini in doseganja upravljanja državnih kapitalskih naložb na enem mestu.
Oblikovanje slovenskega državnega holdinga po mnenju ministrstva predstavlja institucionalno in sistemsko rešitev, ki bo omogočila pregleden umik države iz gospodarstva. "Pregleden in razdelan nabor naložb države bo omogočal lažji vstop tujih naložb na slovenski trg. Poleg tega se bo oblikoval tudi nabor naložb, ki so potrebne prestrukturiranja," so zapisali.
Ob tem so dodali, da ne držijo navedbe, da se bo na ta način upravljanje premoženja države omejilo na ozek krog strankarskih ljudi. Nadzorni svet holdinga bo namreč imenoval DZ, pri Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS pa je lahko parlamentarna večina imenovala direktno kar upravo, so dodali.
