"Če bi leta 1989 dokapitalizirali takratno LB v Zagrebu, ki je bila pravni subjekt na Hrvaškem, danes ne bi imeli nobenih težav," je dejal Rogić. Takrat je sicer LB v Zagrebu postala podružnica LB, njena devizna sredstva pa so tako kot vse ostale devize v takratnih jugoslovanskih bankah in hranilnicah končali v Beogradu.
Arhar je dodal, da sta takrat Slovenija in Hrvaška začeli razvijati bančna sistema na različnih osnovah, sicer pa da je slovenska država resnično postala lastnica LB leta 1993, ko je bila banka prvič dokapitalizirana iz slovenskega proračuna.
Rogić je še dejal, da je sicer po toči zvoniti prepozno in da bosta z Arharjem, ki sta ju slovenska oziroma hrvaška vlada imenovali za preučitev in predlaganje rešitve spora o LB, čim prej skušala najti rešitev na podlagi dejstev.
Poudarila sta, da so v ospredju njunih pogovorov prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev, ne pa ostale devizne vloge varčevalcev nekdanje LB in terjatve LB do hrvaških podjetij, ker gre pri teh za zasebno-pravne odnose, sama pa imata mandat za državno-pravne odnose.
"Nikakršen neposreden poseg države v zasebno-pravne odnose ne bi bil dober, ker bi povzročil veliko več težav kot dobrega. Rešitve pa so možne," je izjavil Rogić.
O vprašanju pooblastil hrvaške vlade Privredni banki Zagreb (PBZ) in Zagrebški banki v postopkih, ki jih vodita na hrvaških sodiščih proti LB in NLB, se danes nista pogovarjala. Rogić je dejal le, da bodo te tožbe irelevantne, če bosta našla rešitev.
Arhar je dejal, da zaenkrat nimajo predlogov za ureditev spora, bodo pa iskali rešitev tudi v smeri, da bi banke iz Slovenije v prihodnje lahko poslovale na Hrvaškem. Rogić je poudaril, da bodo slovenske banke lahko poslovale na Hrvaškem, je pa vprašanje, kako bodo poslovale, glede na sloves, ki ga imajo zaradi LB.
"Rad bi, da bi skozi najine analize in pogovore našli rešitev in osebno vztrajam na tem, da NLB pride na Hrvaško. Ko bo do tega prišlo, sem prepričan, da si bo povrnila precejšen del svojega izgubljenega slovesa," je dejal Rogić.
Arhar je spomnil, da v Sloveniji znova potekajo razprave o sanaciji bančnega sistema ter da ni jasno, kdo bo novi lastnik NLB in kako se bodo lastniki odločali glede vstopa na hrvaški trg. Ne glede na to, kdo bo novi lastnik NLB, bo njen vstop na hrvaški trg vsekakor tveganje glede na zgodovino LB, je ocenil Arhar.
Sicer pa je vztrajal, kot že na prvem srečanju na Otočcu, da je spor o LB vprašanje nasledstva, ki ga je treba reševati v okviru nasledstvenih pogajanj, kar je Rogić znova zavrnil.
"Vse vloge, prenesene in neprenesene, so v bilanci LB. Hrvaška država nima absolutno nobenih odnosov z Narodno banko Jugoslavije. Sicer je stališče Slovenije, ki se drži teritorialnega načela, da to ni njena obveznost. O tem se tudi pogovarjava," je dejal Rogić.
Arhar pa je dodal, da, glede na njegov mandat, ki bo potekel z novim letom, čas za pogovore z Rogićem ne bo omejen, če bosta na dobri poti do rešitve spora.
Kot je Rogić omenil na koncu novinarske konference, se bosta znova srečala verjetno čez dva tedna. Takrat naj bi se pogovarjala o dokumentih in dogodkih, ki so v 90. letih prejšnjega stoletja vplivali na spor glede LB.
