Zadnjih nekaj let smo priča propadu velikih gradbenih podjetij. Pri vseh teh velikih sistemih je bil prevladujoč model, da glavna družba, ki je delniška družba, ustanovi t.i. hčerinsko družbo, ki je družba z omejeno odgovornostjo, ta hčerinska družba pa je nato ustanoviteljica ali soustanoviteljica nove hčerinske družbe in tako naprej.
V celotni verigi družb, tako družb ustanoviteljic kot njihovih t.i. hčerinskih družb, se srečamo z velikim številom direktorjev, članov uprav delniških družb in tudi s predsedniki uprav. Pri tem se postavlja pomembno vprašanje - kdo je tisti, ki je odgovorna oseba, v sporočilu za javnost opozarja glavni inšpektor RS za delo Franc Rančigaj.
Ali bomo upoštevali direktorja za vsako posamezno družbo, kot nam nalaga veljavna zakonodaja, čeprav vemo, da vsi direktorji t.i. hčerinskih družb sploh nimajo pravega vpliva na poslovanje družb, ali pa bomo upoštevali upravni odbor oz. njihove člane, ki dejansko odločajo o poslovanju delniške družbe in njenih t.i. hčerinskih družb, se sprašuje inšpektor.
Takšna dilema je inšpektorju nastala tudi v nedavnem konkretnem primeru pri enem od zadnjih velikih gradbincev v Sloveniji. Večja slovenska družba je ustanovila družbo, ki je nato skupaj z matično družbo ustanovila še eno hčerinsko družbo. V teh družbah je lani prišlo do finančnih težav, posledično pa tudi do nepravilnosti pri plačevanju prispevkov za socialno varnost zaposlenim delavcem, izplačilih regresa ter plač in povračil stroškov za prehrano in za prevoz na delo.
Na inšpektoratu zato opozarjajo, da je treba pravni red ustvarjati oziroma graditi z usklajenim strokovnim obravnavanjem vsakega posameznega primera s strani vseh pristojnih organov in deležnikov izvršilne in sodne veje oblasti. Le tako se da preprečiti neupoštevanje in zlorabo pozitivnih določb posameznih zakonov, saj ugotavljajo, da določene osebe streznejo šele zakonsko predpisane sankcije, so še zapisali.
