Ustavno sodišče je ena ključnih institucij v naši državi in tega se tako on kot minister in vlada zelo dobro zavedata, je uvodoma pojasnil Pličanič. V kriznih časih je tekoče in gladko delovanje ustavnega sodišča še posebej pomembno, zato se bo minister, kot je napovedal, tudi v prihodnje zavzemal za to, da bi bilo finančno in kadrovsko delovanje ustavnega sodišča čim manj okrnjeno.
Po njegovih besedah so nekatere institucije, tudi ustavno sodišče, za to državo tako zelo pomembne, da bi morali pri njih manj zategovati pas. Minister podpira Petričeva prizadevanja, da bi bila sredstva in število kadrov, potrebnih za delovanje ustavnega sodišča, čim manj okrnjena.
Ustavno sodišče se po Petričevih besedah zaveda potreb po varčevanju, vendar pa na določeni točki "naša dobra volja in pripravljenost sodelovati pri naporih, da se finance naše države spravijo v red, pridemo do tega, ko ne moremo več, ne da bi to pomenilo tveganje za naše učinkovito delovanje".
Kot je povedal Pličanič, sta govorila o reformi ustavnega sodišča, kar je ena od nalog, ki je zapisana v koalicijski pogodbi in jo namerava izpeljati v tem mandatu. Vendar pa to ni letošnja prioriteta in jo bodo začeli po ministrovih besedah uresničevati v začetku leta 2013.
Na kakšen način bodo dosegli razbremenitev ustavnega sodišča, ali bo to možnost izbire ali nek drug način, je po Petričevih besedah stvar nadaljnjega dogovarjanja. Če ustavno sodišče ne bo dobilo možnosti izbire zadev, ki jih bo obravnavalo, pa bo treba razmisliti o spremembah zakona o ustavnem sodišču, je pojasnil.
Ni dobro, da se ustavno sodišče na leto ukvarja z več kot 2000 zadevami, je opozoril predsednik ustavnega sodišča. Po njegovih besedah bi bil za ustavno sodišče zelo sprejemljiv predlog sprememb ustave za razbremenitev ustavnega sodišča, ki je pred približno štirimi leti nastal na pobudo predsednika republike Danila Türka, a postopek sprejemanja v DZ ni bil končan.
Pličanič je povedal, da on kot minister popolnoma podpira ta predlog, vlada pa o njem še ni razpravljala.
Med reforme, ki jih Pličanič načrtuje na področju sodstva, sodi povečanje pristojnosti sodstva. Po ministrovih besedah je sodstvo tisto, ki bi moralo biti edino odgovorno za stanje v sodstvu, zato bo vladi predlagal, da se izvršilna veja oblasti odpove tem pristojnostim v korist predsednikov sodišč oz. predsednika vrhovnega sodišča.
"Potem bodo imeli vse vzvode, ki jih potrebujejo, in seveda tudi vso odgovornost za stanje v sodstvu," je pojasnil minister. Po njegovih besedah sta s Petričem soglašala, da so te spremembe potrebne.
Po Petričevih besedah je bil današnji pogovor z ministrom, ki se ga je med drugim udeležil tudi državni sekretar Helmut Hartman, zelo koristen in pomemben. Izpostavil je skupna prizadevanja, da bi pravosodje delovalo čim bolj učinkovito in da bi "naši ljudje vendarle imeli občutek, da živijo v pravni državi".
