Z novelo želi vlada med drugim poenostaviti postopke brezplačnih prenosov nepremičnega premoženja med državo in občinami. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman, je precej nepremičnin, ki se ne uporabljajo in so za državo strošek. Z njihovim prenosom na občine pa bi lahko spodbudili lokalno gospodarstvo.
Čeprav so v opoziciji s tem soglašali, pa so zlasti v Pozitivni Sloveniji opozarjali tudi, da se z novelo zakona izpuščajo ustrezne varovalke. Zmotilo jih je namreč, da se pri teh brezplačnih prenosih javni interes ne bi ugotavljal, veljala pa tudi ne bi prepoved petletne odtujitve. Bojijo se namreč, da bi lahko prišlo tudi do primerov, ko bi že v mesecu ali dveh po prenosu kakšno zemljišče ali objekt za nizko ceno prešlo v roke zasebnega lastnika.
Kot je dejal Hartman, posebno določilo glede javnega interesa v pogodbi o neodplačnem prenosu ni potrebno. Tako država kot lokalne skupnosti so osebe javnega prava, ustanovljene za to, da uresničujejo javni interes in se zato ta domneva. Poleg tega se bo presojalo vsak primer posebej in bo pomembno, zakaj namerava občina nepremično premoženje, ki ga želi pridobiti, uporabljati. A, kot je dodal Hartman, bi tudi v primeru, če pa bi to premoženje občina prodala, denar šel v občinski proračun, ki pa se zopet uporablja za javni interes.
Jožef Jerovšek (SDS) pa je ob tem izrazil tudi prepričanje, da ima večina slovenskih občin poštene župane in dobre občinske svete, ki bdijo nad občinskim premoženjem. Na podlagi delovanja njegove občine pa je mnenja, da bo premoženje, če bo sedaj postalo občinsko, pod boljšim nadzorom kot državno premoženje. Je pa tudi sam, kot je dodal, pristaš čim boljšega nadzora.
Večina na odboru je nato pritrdila osnovnemu predlogu in koalicijskemu dopolnilu, ki pa vsebine ne spreminja. Tega, kot še nekaj dopolnil, ki so bila prav tako sprejeta, so namreč v koalicijskih poslanskih skupinah pripravili na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe.
Večinsko pa je odbor zavrnil dopolnilo, ki ga je v imenu poslanske skupine Pozitivne Slovenije predlagala Renata Brunskole in s katerim so želeli omogočiti, da bi lahko občine sklenile pogodbe o oddaji v najem tudi z lokalnimi društvi, ki nimajo statusa društva v javnem interesu, so pa za posamezne lokalne skupnosti izrednega pomena. Državni sekretar pa je predlog ocenil kot preveliko širitev, ki gre izven javnega interesa.
Predlog novele zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti sicer določa tudi prenehanje veljavnosti zakona o javnem nepremičninskem skladu in s tem sledi odločitvi vlade, da se ustavijo vse aktivnosti v zvezi s konstituiranjem tega sklada.
Z nepremičninami bodo tako še naprej upravljali sedanji upravljavci. Kot predvideva novela, bodo še naprej morali pripravljati načrte pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ne pa več tudi načrtov najemov, s čimer naj bi jim omogočili možnost hitrega prilagajanja razmeram.
Prav tako želi vlada občinam zagotoviti možnost razvoja obrtnih con. V ta namen novela predvideva možnost prodaje zemljišč v industrijsko obrtnih conah pod ocenjeno vrednostjo ter možnost oddaje takih zemljišč v najem pod ocenjeno najemnino, novela pa določa tudi pogoje in postopek za sklenitev tovrstnih pravnih poslov.
