Starostna pokojnina pri 65 letih, s 40 leti delovne dobe v pokoj pri 60 letih
Po vladnem predlogu bi tako moški kot ženske pridobili pravico do starostne pokojnine, ko bi dopolnili 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Enako je določala tudi pokojninska reforma, ki je lani junija padla na referendumu. Po veljavnem zakonu je za ženske pri enaki zavarovalni dobi določena starost 63 let.
Na novo pa vladni predlog opredeljuje tudi starost za predčasno upokojitev, ki bo 60 let za moške in ženske, predčasno pa se bodo lahko zavarovanci upokojili ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe.
Sicer vladni predlog predvideva postopen dvig upokojitvenih starosti, prehod bo trajal vse do leta 2020.
Prav tako vladni predlog tudi podaljšuje obračunsko obdobje za odmero pokojnine z 18 na 28 let, obenem pa predvideva tudi možnost izvzema treh najmanj ugodnih let.
Poleg malusov predvideni tudi bonusi
Za upokojitev pred polno starostjo (65 let) so zaradi preprečevanja prezgodnjega upokojevanja predvideni odbitki oziroma malusi, in sicer 0,3 odstotke manjša pokojnina za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo.
Za tiste, ki ostanejo zaposleni tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi, pa predlog uvaja bonus - vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65. leta starosti.
Znižanje starostne meje zaradi otrok in vojaškega roka
Vladni predlog zaenkrat predvideva znižanje starosti za upokojitev zaradi otrok in služenja vojaškega roka. Starost za upokojitev bi se od 60. leta starosti za vsakega otroka znižala za osem mesecev, vendar se ne more znižati pod 58 let. Zaradi vojaščine pa bi se moškim starost za upokojitev znižala od 60. leta za obdobje dveh tretjin obveznega služenja vojaškega roka, prav tako največ do 58. leta.
Možnost vpogleda v informativne osebne račune v začetku leta 2014
Vladni predlog sicer predvideva tudi informativne osebne račune, ki bi omogočali vpogled v podatke o plačanih prispevkih, s čimer želijo dodatno krepiti preglednost pokojninskega sistema. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi tako za vsakega zavarovanca vodil informativni osebni račun s podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih in plačanih prispevkih po posameznih letih ter o priznani delovni dobi. Kot piše v predlogu, mora zavod možnost vpogleda v informativni osebni račun vzpostaviti najpozneje do začetka leta 2014.
Zavod na podlagi podatkov davčne uprave enkrat letno zavarovancem posreduje obvestilo o obračunanih in o plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto. Zavarovancu, ki dopolni 58 let starosti, pa mora zavod po uradni dolžnosti posredovati informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine.
Kot so med drugim zapisali v predlogu, se dvigujejo tudi osnove za plačilo prispevkov za posamezne skupine zavarovancev, kar bo imelo tudi posledice na gospodarstvo. Za samozaposlene se dviguje osnova za plačevanje prispevkov iz sedaj določene minimalne plače na najmanj 60 odstotkov povprečne plače, za družbenike pa se dviguje osnova za plačevanje prispevkov iz sedaj določene najnižje pokojninske osnove na 90 odstotkov povprečne plače.
Usklajevanje pokojnin v skladu s koalicijsko pogodbo
Letna uskladitev pokojnin se po predlogu opravi ob izplačilu pokojnin za mesec februar tekočega leta. Pokojnine se tako uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane v preteklem letu, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano v letu pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v primerjavi z letom prej. Takšno usklajevanje sicer predvideva tudi koalicijska pogodba.
Predlog pa vsebuje še varovalko, ki zagotavlja, da pokojnine v nobenem primeru ne morejo realno padati, saj uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih stroškov.
