Kot so danes, ko se izteka javna obravnava predloga zakona, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva, sporočili iz OZS, bi moralo ministrstvo 63 pravnim subjektom sistema (krovna OZS in 62 območnih zbornic) omogočiti ustreznejši rok za razpravo in medsebojno usklajevanje.
Nasprotujejo predlogu, da se novela obravnava po skrajšanjem postopku in da bi se sprememba v prostovoljno članstvo uveljavila brez prehodnega obdobja, saj da bi to omogočilo pravočasno in ustrezno prilagoditev. Po mnenju OZS bi bilo nujno, da se zagotovi vsaj enoletno prehodno obdobje, tako da bi se se prostovoljno članstvo uveljavilo 1. januarja 2014.
Glavni poudarek predloga je prehod na prostovoljno članstvo v OZS. "Argumenti za prehod na prostovoljno članstvo zagotovo ne zajemajo vseh, tako pozitivnih predvsem pa negativnih, posledic predlagane ureditve, kajti po tej poti so že šle nekatere države članice EU (Slovaška, Češka, Madžarska), kjer se je izkazalo, da se je s tem bistveno oslabil položaj gospodarstva v smeri zastopanja interesov pred državo. Še zlasti pa je to prizadelo obrtna in mala podjetja, ki v teh državah nimajo svojega reprezentativnega zastopnika," je v sporočilu zapisal namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik.
Navaja "negativno izkušnjo" prehoda na prostovoljno članstvo pri GZS, ki da je bistveno oslabil njen položaj, pokazala pa se je "izrazita tržna naravnanost in ozko zadovoljevanje najmočnejših in parcialnih interesov, predvsem velikega gospodarstva".
Na OZS menijo, da bi bilo primerneje, če bi bile v gradivu predloga zakona prikazane zbornične ureditve sosednjih držav in držav pomembnih gospodarskih partneric, kjer imajo "stabilen zbornični sistem z obveznim članstvom". Dodajajo, da na Madžarskem ponovno pripravljajo uvedbo obveznega članstva v zbornicah s področja gospodarstva.
V OZS trdijo, da so potrebo po zastopanju interesov obrtnikov nasproti oblasti tudi v zadnjem času pokazale ankete, ki so jih izvajali OZS, neodvisne institucije in ministrstvo za gospodarstvo. OZS navaja podatke, da je bilo večinsko mnenje (prek 65 odstotkov), da obrt potrebuje svojega zastopnika z obveznim članstvom.
OZS je aprila med svojimi člani izvedla posvetovalni referendum, na katerem se je 69,3 odstotka sodelujočih izreklo za prostovoljno članstvo, 30,7 odstotka pa za obvezno članstvo. Udeležba je bila 18,16-odstotna.
Zbornica tudi pravi, da se s spremembo članstva postavlja v neenakopraven položaj tiste gospodarske subjekte, ki bodo prostovoljno člani zbornic in bodo s svojimi prispevki omogočili, da bodo ugodnosti, ki jih bo izborila zbornica za svoje člane, koristile tudi nečlanom.
OZS meni, da bo pričakovan finančni učinek ob ukinitvi obvezne članarine izničen, saj da bodo morali obrtniki za večino storitev, ki so jih doslej prejemali v okviru plačane članarine, plačevati.
Zbornica tudi pravi, da bodo imele spremembe posledice tudi za državni proračun, saj da OZS vrsto upravnih nalog s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja financira iz obvezne članarine, predlagatelj pa v zakonu v celoti ohranja vse naloge OZS na poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki da jih bo treba sedaj kriti iz državnega proračuna. Dodajajo, da se iz članarine pokrivajo tudi stroški opravljanja storitev e-VEM točk.
Posledica ukinitve obveznega članstva bo po navedbah OZS tudi sprememba organiziranosti in odpuščanja delavcev.