Karadžić je v zahtevi za ponovitev sojenja poudaril, da bi le na tak način lahko zagotovili pravično sojenje. Navaja še, da je bil oškodovan, ker je njegova pravica, da je z dokumenti tožilstva seznanjen od začetka sojenja, ne pa da se z njimi seznanja tekom procesa. Kot navaja, gre za "več stotisoč strani dokumentov".
Sodniki so danes v obrazložitvi zapisali, da pravica Karadžića do pravičnega sojenja ni bila kršena, saj je bilo sojenje med predstavitvijo dokazov tožilstva večkrat prekinjeno, da bi se lahko obtoženec seznanil z dokazi.
Karadžića obtožnica bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, tudi za skoraj štiriletno obleganje Sarajeva, v katerem je umrlo več kot 10.000 ljudi. Med drugim je obtožen genocida nad okoli 8000 Bošnjaki v Srebrenici, ga je pa sodišče junija oprostilo obtožb, da je načrtoval genocid nad Bošnjaki in Hrvati med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Sojenje Karadžiću so večkrat preložili, da bi se lahko seznanil z dokumenti. Tožilstvo je predstavitev dokazov končalo 4. maja letos, obramba pa naj bi jo začela 16. oktobra, ko se bo sojenje nadaljevalo. Danes 67-letnemu Karadžiću grozi maksimalna kazen dosmrtnega zapora, če bo obsojen.
Karadžić je bil leta 2008 po 13 letih bega prijet v Beogradu. Kot medvojni predsednik bosanskih Srbov naj bi bil eden glavnih odgovornih za grozodejstva bosanskih Srbov med vojno v BiH. Soditi so mu začeli leta 2009.
