Uvedba fiskalnega pravila predstavlja pomemben korak pri razvoju načrtovanja proračuna in fiskalne politike, je računsko sodišče zapisalo v danes objavljenem revizijskem poročilu o učinkovitosti priprave proračunov za leti 2011 in 2012. "Fiskalno pravilo bi moralo pri nas veljati že zdavnaj; brez tega pravila očitno nismo sposobni uravnotežiti javnih financ, tako v obdobju debelih kot suhih krav," je za STA pojasnil Šoltes.
V Sloveniji smo sicer fiskalno pravilo že uvedli, namreč z uredbo iz leta 2010. Vendar pa ta vladi daje preveliko diskrecijsko pravico pri določanju ciljev in hitrosti doseganja ciljev. Lahko jo tudi sama spreminja in s tem prilagaja pravilo tekočim gospodarskim in političnim razmeram. Bolj primerno bi bilo predlagati umestitev fiskalnega pravila v ustrezen pravni akt, je predlagalo računsko sodišče, Šoltes pa je dodal, da ni nujno, da je to ustava.
Umestitev fiskalnega pravila v ustrezen pravni akt pa sama po sebi še ne pomeni dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Pomembni so tudi različni korektivni mehanizmi, kot so spremljanje, sankcije in nadzor. Glede slednjega je Šoltes dejal, da bi ga moral izvajati neodvisen organ, in sicer še pred potrditvijo proračuna.
Računsko sodišče v revizijskem poročilu ugotavlja, da je bil postopek priprave proračunov za leti 2011 in 2012 le delno učinkovit. Na to je zelo vplival pozen sprejem nove pravne podlage, ki ureja postopek priprave proračuna, zaradi česar se je proračun pripravljal na podlagi več med seboj neusklajenih pravnih aktov. Tudi razmejitev pristojnosti in odgovornosti za izvedbo posameznih nalog ni bila v vseh primerih ustrezna, kar se je odrazilo predvsem pri (ne)usklajenosti delovanja ministrstva za finance in službe vlade za razvoj in evropske zadeve.
Pri pripravi proračuna za lansko in letošnje leto so bile upoštevane preveč optimistične napovedi, tako glede prihodkov iz naslova davkov kot evropskih sredstev. Poleg tega so bile pri izračunih upoštevane nekatere spremembe zakonodaje, ki pozneje niso bile izvedene. Zato načrtovani prihodki niso bili doseženi in primanjkljaj se je še povečal, je oceno učinkovitosti priprave proračunov pojasnil Šoltes.
Potem ko je vlada v letih 2009, 2010 in 2011 s spremembami pri programskem pristopu k pripravi proračuna, določitvijo javnofinančnih ciljev, uvedbo fiskalnega pravila in ustanovitvijo fiskalnega sveta naredila pomembne korake k zagotavljanju učinkovitega delovanja proračuna in zagotavljanju fiskalne vzdržnosti, pa vse to pri pripravi proračunov za leti 2011 in 2012 ni imelo tolikšnih vplivov, kot ji jih lahko imelo.
Ob tem je Šoltes spomnil, da je Slovenija v skladu z obvezami pakta stabilnosti in rasti ter priporočili sveta EU zavezana h konsolidaciji javnih financ. Vendar pa proračun za leti 2011 in 2012 ne daje trdnih zagotovil, da bodo minimalne zahteve EU izpolnjene. "Dejstvo je, da se s sprejemom proračuna za leti 2011 in 2012 breme konsolidacije in strukturnih ukrepov prelaga na daljše časovno obdobje," je dejal Šoltes. Doseganje javnofinančnih ciljev se mu zato zdi vprašljivo.
Računsko sodišče je vladi podalo več priporočil, ki se nanašajo na razmejitev pristojnosti v postopku priprave proračuna, določitev javnofinančnih ciljev ter zagotovitev večje kredibilnosti fiskalnega pravila.
Ponovno bi bilo treba proučiti tudi vlogo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), saj iz predpisov ni jasno razvidno, da izvaja le funkcijo nevtralnega in neodvisnega napovedovalca makroekonomskih indikatorjev in ne sodeluje pri kreiranju fiskalne politike, še menijo revizorji. Napovedi Umarja predstavljajo ustrezno podlago, a pri pripravi proračuna za leti 2011 in 2012 je bila upoštevana spomladanska napoved gospodarskih gibanj, ne pa jesenska, zato načrtovani prihodki niso bili doseženi, je dejal Šoltes.
Računsko sodišče v reviziji opozarja tudi na vlogo leta 2009 ustanovljenega fiskalnega sveta, ki naj bi deloval kot posvetovalno telo vlade za neodvisno oceno javnofinančne politike. Neodvisnost fiskalnega sveta je okrnjena na več področjih, njegove ocene se pri načrtovanju fiskalne politike in pripravi proračuna ne odrazijo, so zapisali.
