Glavni inšpektor RS za delo Franc Rančigaj je ta teden izpostavil, da na takšne primere podjetij naletijo vse pogosteje, v tej luči pa je predstavil konkretni primer obravnave družbe, zoper katero je bil uveden inšpekcijski nadzor zaradi domnevnega kršenja določb zakona o delovnih razmerjih, ki se tičejo izplačila odpravnine.
Inšpektorat je po njegovih besedah na podlagi ugotovitev z odločbo o prekršku izrekel globo pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe. Kršiteljema je bila v plačilo naložena tudi sodna taksa.
V zvezi z izdano odločbo o prekršku je zahtevo za sodno varstvo vložila le odgovorna oseba. Pri tem je navedla, da ni več odgovorna oseba pravne osebe kršiteljice.
Prekršek je bil glede na ugotovitve inšpektorja storjen v času pred pooblastitvijo novega direktorja, sodišče pa je v okviru obravnave sodnega varstva ugotovilo, da odgovornost odgovorne osebe s prenehanjem njenega delovnega razmerja pri pravni osebi ne preneha, kar pomeni, da se odgovornost za prekršek ugotavlja glede na čas izvršitve prekrška.
"Če je torej v trenutku izvršitve prekrška posameznik imel status odgovorne osebe, morebitne poznejše spremembe tega statusa ne morejo vplivati na njegovo odgovornost za prekršek. To dejstvo velja ne glede na razlog sprememb in ne pride v poštev le v primeru delovnega razmerja, ampak tudi v primerih prenehanja drugih pooblastilnih razmerij, na podlagi katerih lahko nastane status odgovorne osebe," je poudaril Rančigaj.
Sodišče je tako zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, odgovorna oseba pa je dolžna plačati izrečeno globo v celoti, ob tem pa tudi sodno takso.
"Iz odločitve sodišča izhaja, da se odgovorna oseba ne oziraje na prenehanje pooblastilnega razmerja ne more izogniti odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen v času, ko je bilo pooblastilno razmerje vzpostavljeno, pri tem pa za ugotavljanje odgovornosti ni pomembno, če je bila pooblaščena odgovorna oseba v delovnem razmerju ali je opravljala delo odgovorne osebe na kakšni drugi pravni podlagi," je povedal inšpektor.
Inšpektorat delavcem svetuje, da pred podpisom pogodbe o zaposlitvi pridobijo podatke o resnosti delodajalcev, ki podjetje ustanovijo na hitro, imajo sedež v stanovanju, ki ni njihova last, za odgovorno osebo postavljajo "slamnato osebo" in podobno. Dostopni so na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Ustanovitelje "špekulativnih družb" pa inšpektorat opozarja, da njihova kazenska in materialna odgovornost z izbrisom oziroma prenehanjem takšne družbe ne preneha.
