Za to pobudo, ki so jo na ustavno sodišče vložili danes, se je skupina šestih nevladnih okoljskih organizacij odločila, ker ugotavljajo, da je bila novela zakona o kmetijskih zemljiščih sprejeta po skrajšanem postopku in brez sodelovanja javnosti, kar pa je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, katere podpisnica je Slovenija. Ta nam nalaga dolžnost, da se mora v postopku sprejemanja okoljske zakonodaje nujno zagotoviti sodelovanje javnosti, je pojasnila Karba.
"Poslovnik DZ je ta skrajšani postopek brez sodelovanja javnosti omogočil, kar je v nasprotju z Aarhuško konvencijo in v nasprotju z našo ustavo," je še opozorila Karba. Organizacije zato želijo doseči razveljavitev zakona in obenem zahtevajo, da se v poslovnik DZ vnesejo določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnosti za primer, ko zakon predlagajo poslanci.
Predsednik DZ Gregor Virant se je za STA strinjal, da bi bilo primerno, da bi bila strokovna in širša javnost vsakokrat vključena v obravnavo zakonskih predlogov na matičnem delovnem telesu, prav tako pa bi bilo smiselno dopolniti poslovnik DZ tako, da bi bilo vključevanje zainteresiranih javnosti v zakonodajni proces obvezno, so sporočili iz DZ.
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ni komentiral omenjene pobude, so pa z ministrstva posredovali sporočilo, da je njihovo načelno stališče, da je v sprejemanje vseh pomembnejših predpisov in njihovih sprememb vključena tudi strokovna in širša javnost.
Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, kot izpostavljajo nevladne organizacije, zmanjšuje zaščito kmetijskih zemljišč, poslovnik DZ pa omogoča sprejetje zakonov z vplivom na okolje brez sodelovanja strokovne in širše javnosti.
Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim so poslanci uzakonili ukinitev oziroma znižanje nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je začela veljati 15. avgusta.
Ker se vsebina spornega zakona nanaša na zmanjševanje zaščite kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem, gre zaradi zaskrbljujočega stanja kmetijskih zemljišč za zagotavljanje samooskrbe s hrano po mnenju pobudnic tudi za kršitev 71. in 72. člena ustave, ki državi nalagata posebno varstvo kmetijskih zemljišč in skrb za zdravo življenjsko okolje.
Novela je veliko prahu dvignila predvsem v strokovnih vrstah, kjer so opozarjali na možnost razprodaje najboljše kmetijske zemlje, ki jo bo lahko omogočil nov zakon. Koalicijske stranke pa so nov zakon zagovarjale predvsem, ker naj bi z njim pospešili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
