Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) je predvidel prekinitev delovnega razmerja javnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino. Zakon je določil, da pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu preneha veljati na podlagi sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od uveljavitve zakona. Ker je zakon začel veljati zadnji majski dan, se dvomesečni rok z avgustom izteka.
Vendar pa se je marsikateri javni uslužbenec, ki je izpolnjeval pogoje, raje odločil, da se upokoji še pred 1. avgustom. V tem primeru je bila namreč njegova odpravnina višja. Javnim uslužbencem, ki jim delovno razmerje preneha na podlagi sklepa delodajalca, namreč pripada odpravnina v višini dveh plač, medtem ko so zaposleni, pri katerih je prišlo do prenehanj delovnega razmerja znotraj dvomesečnega roka, imeli pravico do odpravnine v višini treh plač.
Obenem pa je zakon predvidel tudi možnost dogovora med javnim uslužbencem in njegovim predstojnikom o podaljšanju pogodbe o zaposlitvi, če je to potrebno za zagotovitev nemotenega delovnega procesa. Po zaenkrat še nepopolnih podatkih z ministrstev so to možnost ponekod tudi izkoristili, med drugim v policiji, na carinski in davčni upravi ter upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
V policiji podaljšali pogodbe o zaposlitvi 229 uslužbencem
Največ pogodb o zaposlitvi je bilo podaljšanih v policiji, kjer so dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja sklenili z 229 uslužbenci, večinoma policisti, ki opravljajo operativne naloge. Ob tem pa so v policiji v zadnjih dveh mesecih, torej po uveljavitvi Zujfa, zabeležili 118 upokojitev. Če se ne bi upokojili sami, bi večini med njimi izdali sklep o prenehanju delovnega razmerja, so pojasnili na notranjem ministrstvu. Tako pa je sklep o prenehanju zaposlitve prejelo 17 uslužbencev policije.
Sklepe o prenehanju delovnega razmerja so prejeli posamezni javni uslužbenci tudi na nekaterih ministrstvih, na primer po dva na zunanjem ter notranjem ministrstvu ter ministrstvu za kmetijstvo, pa eden v ministrstvu za obrambo. Več javnih uslužbencev pa je pred tem sporazumno dogovorilo prenehanje delovnega razmerja in se upokojilo.
Tako se jih je večje število v zadnjih dveh mesecih upokojilo v ožjih delih ministrstev za obrambo (34) in notranje zadeve (15), ministrstva za pravosodje in javno upravo upravo (11) ter kmetijskega ministrstva (9). Skupnega pregleda, koliko zaposlenih se je zaradi Zujfa upokojilo in koliko jim je bilo podaljšano delovno razmerje - tako za ožje dele ministrstev kot službe in organe v njihovi sestavi - pa zaenkrat še ni.
Pogoje za upokojitev 1. junija izpolnjevalo 913 javnih uslužbencev
Po podatkih centralne kadrovske evidence organov državne uprave je sicer 1. junija pogoje za upokojitev izpolnjevalo 913 javnih uslužbencev. Število tistih, ki bi jim zaradi izpolnjevanja upokojitvenih pogojev na podlagi Zujfa lahko prenehalo delovno razmerje, pa je bilo nekoliko manjše. Na ministrstvih, v organih v sestavi, vladnih službah ter na upravnih enotah jih je bilo skupno 714.
Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo namreč pojasnjujejo, da določbe Zujfa o prenehanju pogodbe o zaposlitvi veljajo le za tiste, ki so v zakonu izrecno navedeni (izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev brez kakršnih koli znižanj ali odbitkov od pokojnine).
Prav tako še ni znano, kakšni so učinki določb Zujfa glede upokojevanja v celotnem javnem sektorju. Nasprotovanje je bilo doslej slišati iz univerzitetnih vrst, nenazadnje varuhinja človekovih pravic te določbe pred ustavnim sodišče spodbija prav na podlagi pobude rektorja Univerze v Ljubljani Stanislava Pejovnika.
Na ljubljanski univerzi so se uspeli izogniti kadrovski krizi
Na ljubljanski univerzi so pojasnili, da je senat univerze na junijski seji sprejel usmeritve za upokojevanje. V zelo grobi obliki pomenijo, da na univerzi do 67 leta ne bodo nikogar sili v pokoj. Z zaposlenimi med 67 in 70 letom se bodo dogovarjali o datumu upokojitve, po 70 letu pa naj profesorji ne bi več predavali, s čimer bi bila vzpostavljena analogija s sodniki, ki po 70 letu ne smejo več soditi.
Tako so z vsakim, ki ga je doletelo zakonsko določilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, dekani opravili pogovor in poskušali najti soglasno rešitev. 67 sodelavcem (42 učiteljem) je pogodba prenehala veljati in se bodo upokojili, s približno 170 sodelavci (155 učitelji) pa so sklenili različne dogovore za nadaljevanje dela. Če to ne bi bilo mogoče, bi ljubljanska univerza doživela izjemno kadrovsko krizo, pravijo na univerzi.
Na mariborski univerzi se je skladno z Zujfom upokojilo 19 delavcev, od tega 16 visokošolskih učiteljev ter trije nepedagoški delavci. Kot pa pravijo, zaradi tega ne bo ogrožena trenutna pedagoška in raziskovalna dejavnost, saj so bili z nekaterimi delavci, ki sicer izpolnjujejo pogoje za upokojitev, sklenjeni dogovori o nadaljevanju rednega delovnega razmerja.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Marijan Papež je za TV Slovenija pojasnil, da podatkov o tem, koliko javnih uslužbencev se bo upokojilo, tudi na Zpizu nimajo. Povedal je lahko le, da so delodajalci podatke o tem, ali izpolnjujejo pogoje za zaposlitev, zaprosili za 2850 zaposlenih. Se je pa po njegovih besedah bistveno povečalo število vlog za starostno upokojitev.
