OZS znova opozarja na negativne posledice sive ekonomije v Sloveniji, ki jih občutijo zlasti obrtna, mikro in mala podjetja, saj nelegalno opravljanje nekaterih dejavnosti zanje predstavlja nelojalno konkurenco.
Kot so navedli v današnjem sporočilu za javnost, se obseg sive ekonomije v Sloveniji v zadnjem desetletju giba med 27 in 29 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar pomeni približno 10 milijard evrov neevidentiranega prometa letno.
Država se v zadnjem obdobju sooča tudi s pojavom sive ekonomije s strani podjetij, ki trajno ali občasno opravljajo storitve v Sloveniji - gre za podjetja iz držav EU. Z vstopom Hrvaške v EU pa se utegne obseg sive ekonomije po oceni OZS še povečati.
"Zagotovo lahko pričakujemo, da se bo prihodnje leto ta negativen pojav še povečal, ko bo sosednja Hrvaška postala polnopravna članica EU," je dejal namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik.
Po njegovih pojasnilih nelojalno konkurenco v Sloveniji občutijo predvsem v Prekmurju in na Štajerskem, kjer se zlasti na področju gradbeništva in zaključenih gradbenih del soočajo s pritiski cenejše delovne sile z Madžarske in Slovaške.
OZS državo opozarja, da področje stalnega ali občasnega opravljanja storitev v Sloveniji ni zakonsko urejeno tako kot v nekaterih sosednjih državah, denimo v Avstriji in Nemčiji, in predlaga, da se ga tudi pri nas uredi na podoben način.
Kot je poudaril Sedovnik, Avstrija sodi med države z najnižjim odstotkom obsega sive ekonomije (manj kot 10 odstotkov BDP) in je takoj za Švico, zato bi lahko bila Sloveniji za vzor.
Namen zakonske ureditve tega področja je po mnenju OZS izključno ta, da se za tuja podjetja zagotovijo enaki pogoji kot veljajo za slovenska in da se vzpostavi evidenca teh podjetij, kar bo omogočilo nadzornim organom, da bodo lahko opravljali ustrezen nadzor tudi nad tujimi podjetji.
Bistveno zmanjšanje obsega sive ekonomije po oceni OZS ni mogoče doseči samo z enim ali le s parcialnimi ukrepi, temveč je to področje potrebno urejati sistemsko.
Poleg navedenih predlogov lahko na zmanjšanje sive ekonomije bistveno vplivajo tudi spremembe na trgu dela, davčnem področju in pri plačilni (ne)disciplini, so izpostavili.
"Pri zmanjšanju obsega sive ekonomije pa imajo pomembno vlogo tudi potrošniki, ki se odločijo, ali bodo izbrali cenejšega ponudnika na črnem trgu ali profesionalnega ponudnika - obrtnika, ki jim bo po opravljeni storitvi izstavil račun," so poudarili na OZS.
Ob tem so spomnili, da so že leta 2010 vladi predlagali ukrep "vsak račun šteje", ki je predvideval, da bi vsak potrošnik shranjeval račune. V OZS so namreč prepričani, da je eno od učinkovitih orodij zoper sivo ekonomijo tudi ta, da državljani za vsako blago in storitev zahtevajo račun, država pa jih mora potem nagraditi s priznanjem dohodninske olajšave.
