Kot je ministrstvo zapisalo ob objavi na svoji spletni strani, so v dopolnjen predlog vnesli dopolnila, kot jih je sprejel odbor DZ za finance in monetarno politiko, ter trenutno predlagana dopolnila, ki so rezultat usklajevanj z zakonodajno-pravno službo DZ in socialnimi partnerji, upoštevajo pa tudi podane pripombe Organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD.
Objavljen čistopis ni končna različica predloga, temveč zgolj čistopis, ki ga bo obravnavala delovna skupina za upravljanja državnega premoženja, pravi ministrstvo, ki predvideva, da bo delovna skupina usklajen predlog pripravila do 25. avgusta.
Vlada predloga zakona formalno ne bo več predlagala, ampak se bo uskladil z dogovori med strankami z amandmaji matičnega delovnega telesa. Besedilo zakona bo po uskladitvi v delovni skupini usklajevano tudi z Ekonomsko-socialnim svetom (ESS) in drugimi deležniki, zakon pa bi lahko DZ obravnaval septembra, dodaja ministrstvo.
Predlog določa, da holding nastane s preoblikovanjem Slovenske odškodninske družbe (Sod), in sicer v treh mesecih od uveljavitve zakona. Z uveljavitvijo zakona bi prenehala obstajati Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), njene pravice in obveznosti pa bi izvrševala uprava Soda. Holding bi moral vse postopke za prenos pravic in obveznosti AUKN na holding izvesti v štirih mesecih.
V treh mesecih bi k holdingu pripojili DSU in na holding prenesli premoženje Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki bi prenehala obstajati.
Predlog določa, da bi bila Kapitalska družba (Kad) v okviru holdinga samostojna pravna oseba, njen edini delničar pa holding. Naloge skupščine Kada bi izvajala uprava holdinga.
Nadzorni svet Kada bi imel šest članov, od katerih bi tri izvolili na predlog holdinga, dva na predlog zveze oz. organizacije upokojencev na ravni države in enega na predlog sindikalne zveze oz. konfederacije, reprezentativne za območje države. Predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta bi nadzorni svet izvolil izmed članov, ki so bili izvoljeni na predlog holdinga.
Način oblikovanja predlogov za nadzornike bi določal statut družbe. Če omenjene interesne skupine ne bi predloga podale skladno s statutom, bi o izvolitvi manjkajočih nadzornikov odločala skupščina po lastni presoji.
Kad bi vsako leto Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) nakazal 50 milijonov evrov. Poleg tega bi Kad za namen tega nakazila oblikoval rezerve v višini 10 odstotkov kupnine, ki bi jo dobil Kad iz naslova prodaje svojega premoženja.
Z dnem preoblikovanja Soda v holding se bi na holding prenesla kapitalska naložba, ki jo ima država v Kadu, ter tudi naložba Kada v Modri zavarovalnici. Holding bi v treh mesecih izvedel vse potrebno za povečanje osnovnega kapitala Kada v višini osnovnega kapitala Modre zavarovalnice.
V mesecu dni po uveljavitvi zakona bi se imenoval nov nadzorni svet Kada, v enem mesecu od imenovanja tega nadzornega sveta pa nova uprava Kada.
S prenosom naložbe v Kadu na holding se bi na Modro zavarovalnico preneslo tudi upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Holding bi imel skupščino, katere naloge in pristojnosti bi izvrševala vlada, ter tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet.
Nadzornike bi imenoval DZ, in sicer štiri člane na predlog vlade, od katerih bi enega predlagal ESS, štiri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog komisije za nadzor javnih financ. Nadzorniki bi imeli petletni mandat z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
Nadzornike bi lahko na predlog vlade DZ kadarkoli odpoklical, če bi naknadno ugotovili, da oseba ne izpolnjuje pogojev, huje krši obveznosti, trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije, če ne opravlja nalog, določenih v tem zakonu in aktih upravljanja iz tega zakona ter zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali če opravlja te naloge nevestno in nestrokovno.
Člane uprave bi izbrali na podlagi mednarodnega javnega razpisa, ki bi ga objavil nadzorni svet. Imeli bi štiriletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja. Za razrešitev članov uprave bi se uporabljale določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.
Strategijo upravljanja naložb za obdobje treh do petih let bi na predlog vlade sprejel DZ. Predlog strategije bi pripravila uprava holdinga in ga po potrditvi na nadzornem svetu posredovala finančnemu ministrstvu v pregled in uskladitev z drugimi resorji. Ministrstvo bi nato usklajen predlog strategije posredovalo vladi.
Holding bi lahko, po enakem postopku kot strategijo, ločeno pripravil tudi predloge strategije za posamezne naložbene segmente.
Na podlagi strategije bi uprava holdinga pripravila letni načrt upravljanja naložb, ki ga bi moral potrditi nadzorni svet.
Uprava bi morala za pridobivanje in razpolaganje z naložbami nad 20 milijonov evrov pridobiti soglasje nadzornega sveta, za vsako prodajo naložbe nad 20 milijonov evrov pa tudi soglasje vlade.
Pred pridobivanjem in razpolaganjem z naložbo bi moral vrednost naložbe, katere knjigovodska vrednost znaša več kot dva milijona evrov, oceniti pooblaščeni ocenjevalec.
Kadar bi knjigovodska vrednost naložbe znašala več kot 20 milijonov evrov oz. več kot 25-odstotni delež v osnovnem kapitalu, bi bilo treba poleg ocene opraviti tudi skrbni finančni, pravni in organizacijski pregled družbe. Če tega pregleda ni mogoče opraviti zaradi določb drugih zakonov, bi morala uprava holdinga pridobiti zunanjo oceno vrednosti naložbe in oceno tveganj.