Po Virantovih besedah podpora poslancev omenjeni ustavni spremembi ne usiha, saj predlog še vedno načelno podpira 58 poslancev. To sta sicer dva premalo, vendar se po njegovem mnenju obeta, da bi lahko spremembe podprli tudi v Pozitivni Sloveniji (PS) in NSi. "Če bo jeseni klima med strankami ugodna in ne bo prišlo do kakšnih hujših zaostritev, bi lahko spremembo referendumske ureditve v DZ tudi sprejeli," je ocenil predsednik DZ.
Pred časom je sicer ocenil, da bi lahko predlog za začetek postopka za spremembo ustave, pod katerega so se nekatere stranke že podpisale, v parlamentarno proceduro vložili že čez poletje. Na četrtkovem srečanju vodij parlamentarnih strank pa je po njegovih besedah prevladalo stališče, da bi bilo z vložitvijo predloga dobro počakati na september.
Tej ustavni spremembi je sicer ves čas kazalo bolje kot ostalim, o katerih je govora v tem mandatu. Večina parlamentarnih strank z izjemo NSi je namreč spomladi dosegla soglasje o predlogu. Med drugim so se kompromisno dogovorili tudi za 35-odstotni kvorum, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. Kasneje pa je PS predlagala, da bi ustavna sprememba stopila v veljavo šele z letom 2015.
NSi predloga ne podpira zaradi nasprotovanja kvorumu, vendar bi s štirimi poslanskimi glasovi lahko postala jeziček na tehtnici. Možni podpori za to spremembo ni zaprla vrat, temveč bi kljub nasprotovanju kvorumu prispevala svoje glasove, če bi zaostrili že same pogoje za razpis referenduma.
Pogoj za začetek zbiranja podpisov za referendum bi bil 10.000 podpisov, overjenih na upravni enoti, in ne več 2.500 podpisov, zbranih na ulici. Ti overjeni podpisi bi se po predlogu NSi šteli tudi v končno kvoto 40.000 podpisov, potrebnih za sklic referenduma.
S tem predlogom se po Virantovi oceni odpira možnost za pridobitev manjkajočih glasov za sprejem te ustavne spremembe. Kot je dejal, "nerad interpretira stališča drugih strank", je pa na četrtkovem sestanku parlamentarnih strank zaznal naklonjenost predlogu NSi.
DL mu je naklonjena. Predlog je namreč po Virantovih ocenah razumen, saj "zmanjšuje potencialno število tistih primerov, ko se palica vtika v zakonodajno kolesje takoj po sprejemu zakona".
