Novelo zakona o prostorskem načrtovanju je DZ sprejel z 48 glasovi za in devetimi proti. Sprejetje novele zakona o graditvi objektov je podprlo 48 poslancev, devet jih je bilo proti. S 50 glasovi za in osmimi proti je DZ sprejel tudi novelo zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
Ena bistvenih sprememb novele zakona o prostorskem načrtovanju je, da ministrstvo ne bo več potrjevalo občinskih prostorskih načrtov, uveljavljajo se vnaprejšnje splošne smernice in možnost kratkega postopka spremembe podrobnih občinskih prostorskih načrtov ter sočasna obravnava okoljskega poročila s strani nosilcev urejanja prostora, javnosti in občin v času javne razgrnitve.
V SD se bojijo negativnih posledic na okolje, zato so predlagali dopolnilo, v skladu s katerim bi črtali 29. člen. Poslanci tega dopolnila niso sprejeli.
Ta člen predvideva, da lahko občina do uveljavitve občinskega prostorskega načrta, vendar najpozneje do 1. januarja 2015, izjemoma dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti, če so za to izpolnjeni določeni pogoji.
Novela zakona o graditvi objektov med drugim odpravlja obveznost pridobitve projektnih pogojev - odločitev o tem je prepuščena projektantu. Poleg tega se skrajšujejo roki za izdajo soglasij in uvaja načelo molka organa, po katerem se šteje, da je soglasje izdano, če se organ v določenem roku ne izreče.
Novela spreminja tudi definicijo vzdrževalnih del, predvsem z namenom olajšati energetsko prenovo stavb. Mogoča bo gradnja stavb, ki se samooskrbujejo, kadar se uporabijo energetsko in okoljsko učinkovitejše rešitve ali kadar komunalna oprema ni zgrajena.
Uvedli bodo pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva. Investitor bo po novem tudi sam izbral odgovornega vodjo projekta, revidiranja in gradbišča. Novela ukinja tudi obveznost revizije projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Novela zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor naj bi dodatno optimizirala uveljavljeni postopek umeščanja teh objektov ter racionalizirala naročanje strokovnih podlag. Poleg odprave nejasnosti, zmanjšanja administrativne obremenitve in pospešitve postopkov bo povečala odgovornost investitorja za pripravo državnega prostorskega načrta.
Novela obenem omogoča poenotenje in spoštovanje rokov ter tako stroškovne in strokovne spremembe v smeri racionalizacije pri naročanju strokovnih podlag.
Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je ob predstavitvi sprememb dejal, da je novela prvi korak pri celotni prenovi prostorske in gradbene zakonodaje. Razpravo o tem naj bi začeli jeseni, prenovljena zakonodaja pa naj bi začela veljati prihodnje leto.
