Vlada je junija sprejela predlog novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki predvideva, da bo imela agencija za varstvo konkurence direktorja in petčlanski svet agencije, ki ju bo na predlog vlade imenoval DZ. Predlog je ukinil prej predvideno komisijo za varstvo konkurence.
Odločanje v prekrškovnem postopku se bo preneslo na prekrškovni senat, katerega člani bodo morali imeti opravljen izpit za vodenje in odločanje prekrškovnih postopkov. Ker bo lahko direktor v prekrškovnem senatu, bo ta izpit med pogoji za njegovo imenovanje.
Vlada je novelo predlagala, ker je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri imenovanju organov agencije ugotovilo, da način in postopki, ki jih določa veljavni zakon, ne omogočajo prehoda iz Urada RS za varstvo konkurence (UVK) v agencijo, je pred odborom znova povedal resorni minister Radovan Žerjav.
"To agencijo potrebujemo veliko bolj učinkovito, pa tudi kadrovsko okrepljeno, da bodo primeri, ki na uradu stojijo tudi že od leta 2002 ali 2003, čim prej rešeni," je potrebo po spremembah pojasnil Žerjav. Dodal je še, da se je pri arhitekturi vlada zgledovala po agencijah, kot sta Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), ki po besedah ministra delujeta dobro.
Glede zapolnitve kadrovskega manjka pa je Žerjav pojasnil, da bodo na novo agencijo prezaposlili ljudi z ministrstva. Zato učinka na število delovnih mest v javni upravi ne bo. Na vprašanje opozicijskih poslancev, zakaj preoblikovanje, pa je poudaril: "Ker je ta urad totalno neučinkovit." Pri tem se je skliceval na opravljeno analizo, ki pa je poslanci danes kljub interesu nekaterih niso imeli možnosti videti.
Zakonodajno pravna služba DZ je sicer opozorila na nekatera neskladja s sistemskim zakonom o javnih agencijah. Tako na primer odstopa dejstvo, da direktorja in člane sveta agencije imenuje DZ in ne vlada. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Uroš Rožič je sicer pojasnil, da se s tem vlada želi izogniti konfliktu interesov, ki bi lahko nastopili zaradi številnih monopolov državnih podjetij, katerih upravljavec je sama vlada.
Druga pomembnejša pripomba zakonodajno pravne službe pa se je nanašala na dejstvo, da bodo lahko zaposleni na agenciji tudi člani njenega sveta. Kot so pojasnili v službi, bi to lahko vodilo do kolizije interesov.
Rožič je pojasnil, da se je vlada za takšno rešitev odločila zaradi zagotovitve, da bodo pri odločanju sodelovali tudi strokovnjaki, ki natančno poznajo področje. V kakršnem koli primeru konflikta interesov se morajo tako direktor kot člani sveta izločiti iz postopkov, nikakor pa tudi ni nujno, da bo DZ zaposlene dejansko imenoval v svet, je še poudaril.
So pa opozicijski poslanci vladne predstavnike vprašali, zakaj je v noveli zakona predvideno tajno glasovanje o direktorju in članih sveta. Žerjav se je strinjal, da se to spremeni. "Nimamo kaj skrivati," je dejal in dodal, da bo to tudi poenostavilo postopke v DZ. Opozicija je predlog spremenila v amandma, ki ga je odbor tudi potrdil.
