Med v letu 2011 obsojenimi polnoletnimi fizičnimi osebami je bilo sicer največ takih, ki so bile obsojene kaznivih dejanj zoper premoženje, zoper človekove pravice in svoboščine in zoper pravni promet, kažejo podatki nacionalnega statističnega urada (Surs).
Med polnoletnimi storilci kaznivih dejanj so bili najštevilnejši tisti, ki jim je bila določena zaporna kazen. Ta je bila v 84 odstotkih primerov izrečena pogojno, 16 odstotkov pravnomočno obsojenih polnoletnih storilcev pa je bilo dejansko napotenih na prestajanje zaporne kazni. Ti so bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja velike tatvine, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, tatvine, ogrožanja varnosti, goljufije, ropov, povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in nasilja v družini.
Med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj je bilo največ varnostnih ukrepov ali kazni izrečenih zaradi tatvine (nekaj več kot 16 odstotkov obsojenih), velike tatvine (nekaj manj kot 16 odstotkov obsojenih) in nasilništva (nekaj več kot devet odstotkov obsojenih). Od 550 obravnavanih mladoletnih oseb so 369 med njimi izrekli vzgojni ukrep ali kazen.
Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj najpogosteje izrečena kazenska sankcija, nadzorstvo organa socialnega skrbstva, je bila v letu 2011 določena 46 odstotkom pravnomočno obsojenih, in sicer največkrat za kazniva dejanja velike tatvine, nasilništva, tatvine in ropa.
V letu 2011 so na okrožnih državnih tožilstvih poleg tega ovadili 674 pravnih oseb, največkrat za kazniva dejanja poslovne goljufije, zatajitve finančnih obveznosti, goljufije in kršitve temeljnih pravic delavcev. Okrožna in okrajna sodišča so zaradi naštetih kaznivih dejanj tudi največkrat vložila obtožni predlog zoper pravne osebe. Zoper 77 pravnih oseb je bila v letu 2011 vložena obtožnica.
Za odgovorne pa je bilo spoznanih le osem pravnih oseb, in sicer dve za kaznivo dejanje zatajitve finančne obveznosti ter po ena za kršitev temeljnih pravic delavcev, za poslovno goljufijo, za preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, za ponarejanje in uporabo ponarejenih vrednotnic ali vrednotnih papirjev, za zaposlovanje na črno in za ponareditev ali uničenje poslovnih listin, so še sporočili iz Sursa.
