Osnutki zakonov vsebujejo nekatere nove rešitve na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb in dohodkov fizičnih oseb, ki jih je vlada napovedala v koalicijski pogodbi in za katere ministrstvo za finance ocenjuje, da jih bo mogoče uveljaviti za leto 2013.
Ključna novost, ki jo prinaša ta t.i. drugi reformni davčni paket, je uveljavitev oz. olajšanje pogojev za pavšalno obdavčitev poslovnih subjektov z najmanjšim obsegom letnega prometa. Ministrstvo predlaga, da se ta uveljavi tako, da se razširijo možnosti za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov po zakonu o dohodnini ter da enak način ugotavljanja davčne osnove uvede tudi v zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.
Pavšalno obdavčitev lahko uveljavi zavezanec, katerega letni obseg prihodkov ne presega 50.000 evrov (doslej 42.000 evrov za fizične osebe, za pravne osebe te možnosti ni bilo). Višina normiranih odhodkov se določi v obsegu 60 odstotkov prihodkov (in ne več 25 oziroma 70 odstotkov po veljavnem sistemu za fizične osebe). Ukinejo se posebnosti pavšalne obdavčitve, ki so doslej veljale na področju osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti fizičnih oseb.
Uvaja se ugotavljanje prihodkov po načelu obračunane realizacije za pravne in fizične osebe (doslej je za fizične osebe veljalo ugotavljanje prihodkov po načelu plačane realizacije). Na področju davka od dohodkov iz dejavnosti fizičnih oseb se uvaja cedularna obdavčitev zavezancev, ki se odločijo za tak način ugotavljanja davčne osnove. Davek se določi v fiksni višini 20 odstotkov davčne osnove. Na področju davka od dohodkov pravnih oseb pa se višina davka določi na podlagi veljavne stopnje davka, v letu 2013 torej 17 odstotkov.
Osnutek novele zakona o dohodnini vključuje še spremembe na področju vrednotenja bonitet v obliki zasebne uporabe službenih osebnih motornih vozil, odpravlja neenako obravnavo dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine v primeru prenosa nepremičnine iz naslova razlastitev glede na način prenosa (s sodno odločbo ali pogodbo).
Zaradi sprememb v področni zakonodaji, predvsem na področju delovanja investicijskih skladov in na področju prostovoljskega dela, se prilagaja tudi davčna obravnava dohodkov v povezavi s prostovoljskim delom oziroma v povezavi z dobički od naložb v investicijske sklade.
Osnutek novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb poleg nove sheme pavšalnega obdavčevanja za najmanjše poslovne subjekte posega še v določbe, ki določajo davčno obravnavo plačil za storitve, ki so opravljene v Sloveniji. Praksa je pokazala, da obstoječa določba obravnava tovrstna plačila strožje, kot bi bilo glede na namen določbe (preprečitev davčnih utaj) to primerno. S tem bo olajšano poslovanje predvsem turističnih agencij, pomorskih agentov in ladjarjev.
Osnutek novele zakona o davčnem postopku prvenstveno vključuje spremembe posebnega dela zakona, ki se nanašajo na izvedbo novih rešitev, vključenih v prej omenjeni noveli zakonov glede pavšalne obdavčitve. Dodatno so v zakonu predlagane še spremembe glede ureditve medsebojne pomoči na področju obdavčevanja med državami članicami EU. Na tem področju se prenaša v nacionalni pravni red evropska direktiva.
Druge spremembe so vezane na področje razkritja podatkov, ki so davčna tajnost, in glede podatkov o davčnih zavezancih, ki jih zbira Davčna uprava RS. Zaostrujejo se prepovedi glede uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno brisanje ali spreminjanje podatkov ter odpravljajo nejasnosti v zvezi z naknadnim popravljanjem obračunov davkov. Na področju davčne izvršbe se predlaga, da se akti in podatki bankam, ki opravljajo naloge izvršbe, pošljejo le elektronsko.
Ministrstvo ob tem poudarja, da so bistvene rešitve, vključene v noveli zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, v praksi uresničljive le, ko bo uveljavljena tudi sprememba zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katero se bo zvišal prag letnih prihodkov za obvezen vstop v sistem DDV. Ta predlog je ministrstvo vladi že posredovalo v potrditev.
Prvi reformni paket, katerega namen je znižanje davčnih obveznosti za zavezance, je DZ potrdil v okviru obravnave rebalansa letošnjega proračuna. Namen tokratnega paketa so rešitve, ki uvajajo nove možnosti za administrativno razbremenitev zavezancev ter popravljajo vrzeli, ki so se pojavile v praksi.
Neposredni skupni javnofinančni učinek vseh treh predlogov je po ocenah ministrstva nizek. Ob nespremenjenih drugih okoliščinah se pričakuje za približno 4,3 milijone evrov manj davčnih prihodkov od načrtovanih, vendar pa ta ocena ne vključuje možnosti povišanja prihodkov, do katerega bi lahko prišlo zaradi zmanjšanja sive ekonomije in zaradi enostavnejšega administrativnega postopka v zvezi z obdavčevanjem.
