Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je na seji predstavil mnenje strokovne skupine, ki meni, da so prizadevanja za skrajšanje časa oblikovanja vlade ustavnopravno upravičena. Po njihovi oceni je prednost predlagane rešitve, da poskuša hitrejše oblikovanje vlade doseči z relativno omejenimi posegi v ustavo glede sistema delitve oblasti, čeprav dodatno krepi položaj vlade.
Skupina pa se ne strinja s predlogom, da bi lahko predsednik vlade sam menjal tretjino ministrov. Ob tem poudarja, da vlada kljub vsemu mora biti kakovostno sestavljena, zato je sedemdnevni rok mandatarja za to, da predlaga ministre, prekratek. Sami predlagajo določitev petnajstdnevnega roka, nasprotujejo pa uvedbi javnega glasovanja v DZ o mandatarju in ministrih. Hkrati bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmisliti o nekoliko močnejši vlogi predsednika republike vsaj pri reševanju vladne krize, če do nje pride.
Predlog za enofazni postopek bi glede na predstavitev uvodnih stališč članov ustavne komisije lahko dobil potrebno dvotretjinsko podporo, saj jih večina meni, da bi bilo treba postopke oblikovanja vlade skrajšati, vendar so se vsi strinjali, da potrebujejo čas za dodaten razmislek in analize, zato bodo o tem odločali na naslednji seji.
Sedemdnevni rok in javno glasovanje podpirajo v SDS, SLS in NSi. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je dejal, da so glede razreševanja ministrov pripravljeni na kompromise, medtem ko predlagajo, naj vloga predsednika republike ostane ista. S slednjim se strinjajo tudi v SLS, DeSUS in NSi.
DeSUS se sicer prav tako zavzema za javno glasovanje, vendar pa pri določitvi roka in imenovanju ministrov podpira mnenje strokovne skupine.
Državljanska lista, ki tudi podpira javno glasovanje, pa je pripravljena na kompromis za deset ali petnajstdnevni rok. Poslanka DL Katarina Hočevar je pojasnila, da se v stranki pri načinu imenovanja ministrov strinjajo z mnenjem strokovne skupine.
Tudi za Pozitivno Slovenijo (PS) je način "dvojnega razreševanja ministrov" problematičen, sedemdnevni rok pa prekratek. Po mnenju poslanke PS Melite Župevc bi tudi glasovanje moralo ostati tajno, z njo pa se strinja tudi vodja poslanske skupine SD Janko Veber.
Veber je ob tem ocenil, da bi bilo pri rokih treba razmisliti in upoštevati tudi roke iz poslovnika DZ, v stranki pa imajo pomisleke predvsem pri "zmanjšanju pomena DZ v postopku imenovanja vlade", torej ukinitvi zaslišanj kandidatov za ministre pred pristojnimi parlamentarnimi odbori in prenosu pristojnosti za imenovanje ministrov.
Predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je poudaril, da sta narodni skupnosti pripravljeni na kompromise.
