Za začetek postopka sprememb ustave bi ustavna komisija morala soglašati z dvotretjinsko večino prisotnih članov. Te večine ni dosegla, saj je od 18 prisotnih za začetek postopka glasovalo 10 članov, proti jih je bilo sedem. O tem bo tako z dvotretjinsko večino navzočih poslancev odločal DZ.
Ukinitvi DS poleg Pozitivne Slovenije (PS) nasprotuje tudi SLS, večinsko pa tudi SD, čeprav se je njihov poslanec Borut Pahor tudi danes zavzel za ukinitev in dejal, da ga predlog PS ni prepričal. Pahor je vnovič ocenil, da ukinitev DS v ničemer ne bi ogrozila demokratičnih procesov.
PS je namreč danes predlagala reorganizacijo državnega sveta, in sicer tako, da bi ga po novem sestavljalo 33 članov, predstavnikov lokalnih skupnosti. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer, bi uvedli tudi t. i. četrto branje zakonov, državnim svetnikom pa bi odvzeli nekatere pristojnosti. V PS se sicer strinjajo, da bi bilo treba zaradi volitev v DS konec leta te spremembe izpeljati hitro.
Predsednik DZ in ustavne komisije Gregor Virant se je ponovno zavzel za ukinitev DS in je tudi prvi podpisani pod predlogom za začetek ustavne spremembe. Po njegovem prepričanju je odveč strah pred tem, da bi ukinitev DS ogrozila demokratičnost procesov, na kar opozarjajo nekateri. Spomnil je, da nad odločitvami DZ bdi ustavno sodišče, imamo tudi institut referenduma in volitve.
Ukinitev DS bi po Virantovem mnenju pripomogla k poenostavitvi in večji transparentnosti političnega procesa. Eden od razlogov za ukinitev, čeprav ne glavni, je racionalizacija, je še pojasnil Virant. S tem bi prihranili okoli dva milijona evrov letno. Po Virantovih besedah tudi ni države primerljive velikosti, ki bi imela dvodomni parlament.
Za ukinitev DS se je zavzela tudi SDS. Vodja poslanske skupine te stranke Jože Tanko je opozoril, da predlog PS ni kompromisni predlog, saj imajo pač drugačnega od tega, ki je uradno predlagan. Prepričan je, da četrto branje zakonov v DZ, kakršno možnost predlaga PS, ne bi bilo zagotovilo, da DZ ne bi mogel sprejeti neustavne odločitve. Že sedaj ima DZ po njegovem mnenju dovolj instrumentov, da svojo odločitev lahko popravi.
Glede predloga za zastopanost lokalnih interesov v parlamentu pa se je zavzel za čim prejšnjo uvedbo pokrajin. S tem se strinjajo tudi v NSi in SLS. V slednjem sicer ukinitvi DS nasprotujejo in se bolj zavzemajo za preoblikovanje tega organa v denimo svet pokrajin. Vodja poslancev SLS Mihael Prevc se je zato, ker predlog za ukinitev DS ni imel potrebne dvotretjinske večine, danes zavzel za to, da postopek čim prej zaključijo.
Za slednje se je zavzel tudi vodja poslancev SD Janko Veber. Med drugim je danes ocenil, da bi z morebitno sestavo DS pretežno iz predsednikov lokalnih skupnosti okrnili širino delovanja tega organa, zato bi bila po njegovem mnenju bolj primerna širitev zasedbe DS na področju financ in sociale.
Po mnenju poslanca NSi Jožefa Horvata sedanja oblika DS ne prispeva k večji kakovosti političnih rešitev. Spomnil je, da so se za ukinjanje dvodomne ureditve odločile tudi nekatere druge unitarne države, kot je Slovenija.
Poslanec DeSUS Ivan Hršak pa je ocenil, da preoblikovanje državnega sveta ne bi izboljšalo stanja demokratičnosti v Sloveniji. Zato se je zavzel za nadaljevanje postopka za ukinitev DS.
Po prepričanju predsednika DS Blaža Kavčiča je v sedanji politični situaciji v Sloveniji neprimerno ožiti prostor demokratičnega dialoga. Državni svetnik je po njegovem mnenju tudi najcenejši parlamentarec v EU.