Na finančnem ministrstvu so danes za STA znova izrazili razočaranje nad odločitvijo KBC, da ne sodeluje pri v ponedeljek izvedenem povečanju kapitala NLB za približno 500 milijonov evrov. Ob tem so dodali, da je odločitev Belgijcev preuranjena in kaže na pomanjkanje potrpežljivosti.
Dokapitalizacija in stabilizacija NLB nista v ničemer ogroženi, zatrjujejo na ministrstvu. "Sredstva, ki bi jih zagotovila KBC, bosta tako zagotovila Kad in Sod. Pri tem bosta uporabila rezerve, ki so bile prav za takšne primere ustvarjene v preteklih letih, zato tudi ni potrebe, da bi Slovenija zaradi odločitve KBC morala zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov, in je strah javnosti povsem odveč," so sporočili.
Ponedeljkovo vplačilo novih delnic NLB s strani Kada in Soda namesto KBC v skupnem znesku 61 milijonov evrov oz. 41 evrov na delnico po navedbah ministrstva tudi ne bo veljalo kot nedovoljena državna pomoč. Paradržavna sklada bosta sicer morala NLB dokapitalizirati še enkrat, tokrat v višini 1,9 milijona evrov. Vse potrebne postopke naj bi izpeljali še ta teden.
Cena 41 evrov za delnico je bila namreč prirejena za vstop KBC, so pojasnili na finančnem ministrstvu. Do razlike je prišlo, ker Evropska komisija, ki je odobrila dokapitalizacijo NLB v dveh korakih, ni soglašala z vladnim scenarijem, da je cena za delnico v njih različna. Zato je odobrila dokapitalizacijo v višini 382,9 milijona evrov in ne v višini 381 milijonov evrov, kakšno je potrdila skupščina NLB minulo sredo.
Po vseh izvedenih postopkih bo država skupaj s povezanimi osebami povečala delež v NLB z okoli 59 odstotkov na približno 64 odstotkov, medtem ko se bo delež KBC zmanjšal za tri odstotne točke na 22 odstotkov. KBC bo tako izgubila pravice iz svojega deleža po zakonu o gospodarskih družbah.
Medtem so se danes v Ljubljani sestali prejšnji teden imenovani novi nadzorniki NLB. Seja je bila zgolj seznanitvene oz. informativne narave, saj so se dogovorili le o načinu dela v prihodnje. Informacije, kdo bo nadzornike vodil, iz NLB niso posredovali, medtem ko je v medijih zaokrožila novica, da naj bi predsednik desetčlanskega nadzornega sveta postal Janko Medja.
Medtem ko na finančnem ministrstvu pravijo, da je država kot solastnica NLB in hkrati v vlogi odgovorne za finančno stabilnost poskrbela, da ima banka zagotovljeno raven kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami evropskega bančnega organa (Eba), pa so v opoziciji do odnosa vlade do NLB kritični. V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije so danes razkrili, da razmišljajo o vložitvi interpelacije zoper več ministrov, tudi finančnega ministra Janeza Šušteršiča.
Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer podrobnosti v današnji izjavi za medije ni razkrival, je pa spomnil na sejo komisije DZ za nadzor javnih financ, ki je na temo NLB potekala prejšnjo sredo. "Tisti, ki bi moral kaj razložiti temu odboru, ni razložil," je dejal. V SD in Pozitivni Sloveniji so vladi prejšnji teden zato očitali skrivanje odločitve pred sredino skupščino NLB.
V največji slovenski banki sicer trenutno poteka skrbni pregled, ki je prvenstveno namenjen oceni stanja banke za obstoječe lastnike in potencialne nove vlagatelje. Ob tem na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo v naslednjih tednih v pogovorih s KBC ugotovili, ali še obstaja obojestranski interes in potrebno medsebojno zaupanje za to, da do konca leta skupaj poiščejo trajno rešitev za zagotavljanje kapitalske ustreznosti NLB in njenega dobrega upravljanja ter razvoja.
Ne glede na rezultate pregleda pa država do konca leta ne pričakuje dodatnih finančnih obremenitev iz naslova kapitalske ustreznosti NLB, niti ni soočena s tveganji iz preostalega dela finančnega sektorja. To pomeni, da trenutno tudi ni specifičnih potreb bančnega sektorja, ki bi narekovale morebitno zaprosilo za pomoč, so ponovili.
O možnostih, da bi lahko bila Slovenija naslednja država območja evra, ki bi morala EU zaprositi za finančno pomoč, sta v teh dneh pisala časnika Financial Times in Bloomberg. V Evropski komisiji medtem danes niso izključili možnosti prošnje Slovenije za pomoč. Dejali so, da prošnje sicer še niso prejeli in da je tudi ne pričakujejo v kratkem, a dodali, da ni mogoče ničesar izključiti.
