Poročili sta sestavljeni na podlagi podatkov, ki jih posredujejo vsa okrožna državna tožilstva, specializirani oddelek za pregon organiziranega kriminala (oziroma prej istoimenska skupina), vsi oddelki vrhovnega državnega tožilstva ter slovensko predstavništvo v Eurojustu.
Poročilo za leto 2010 kaže, da se je pripad ovadb povečal za šest odstotkov. Tako so tožilstva dobila 39.343 ovadb zoper znane osebe. Na področju ovadb zoper polnoletne storilce so rešili 73 odstotkov ovadb, kar je sicer odstotek manj kot leto pred tem, se je pa hkrati absolutno število ovadb od leta 2009 do leta 2010 povečalo za 2824. Skoraj polovica teh ovadb, 42 odstotkov, je bila zavržena. Tiste zadeve, ki so šle na sodišče, pa so se v 79 odstotkih končale z obsodilno sodbo. Leta 2010 se je povečal tudi odstotek rešenih zadev zoper pravne osebe, bil je 54-odstoten.
Lanske številke so podobne - zoper polnoletne storilce so rešili 71 odstotkov ovadb, 43 odstotkov jih je bilo zavrženih, v sodnih procesih pa so bile obsodilne sodbe izrečene v 80 odstotkih.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer v lanskem poročilu ugotavlja, da na večini tožilstev vlada "kronična kadrovska podhranjenost". Lani je bilo na tožilstvih povprečno le 150 imenovanih državnotožilskih funkcionarjev, vendar je bilo zaradi denimo bolniških in porodniških odsotnosti dejansko aktivnih povprečno le 111. Nanje je povprečno pripadlo dobrih 466 zadev, kar je največ v zadnjih letih. Ta obremenitev je še leta 2008 namreč znašala dobrih 378 zadev na aktivnega tožilca.
