Prepogosto, prehitro ali strokovno nedomišljeno spreminjanje zakonodaje namreč dodatno otežuje ali celo onemogoča vzpostavitev ustaljene sodne prakse ter racionalno in učinkovito vodenje sodnih postopkov, je sodni svet med drugim zapisal v priporočilih za kakovostni razvoj sodstva, ki jih je sprejel na svoji seji 14. junija.
V sodnem svetu ob tem izpostavljajo še potrebo po okrepitvi lika sodnika kot "neodvisnega, strokovno suverenega, odgovornega, visoko izobraženega in in odločnega izvrševalca sodne oblasti". Sodniki naj po priporočilih sodnega sveta z razvijanjem človeških vrlin, s spoštovanjem sodniških etičnih načel ter s svojo delavnostjo, poklicno predanostjo, prizadevnostjo in pogumom (o)krepijo svoj ugled in ugled svojega poklica. Vsak sodnik naj v svoji poklicni vlogi poleg tega vseskozi skrbi za ugled sodniškega poklica. Predsedniki sodišč pa naj s svojim likom in delom dajo zgled ter motivirajo sodnike in podporno osebje za skupen cilj.
Priporočila izpostavljajo tudi vlogo vrhovnega sodišča pri zavzemanju stališč o pomembnih pravnih vprašanjih. Predsednik vrhovnega sodišča naj tako "nadalje aktivno spodbuja vse pozitivne procese v sodstvu ter vseskozi ohranja informativne oziroma posvetovalne stike s predsedniki vseh drugih sodišč".
Sodni svet se je dotaknil tudi vloge personalnih svetov, ki naj v svojih mnenjih "skrbno in ne zgolj tipsko zavzemajo stališča do posameznih dejavnikov, na podlagi katerih se vrednosti sodnikovo delo".
Priporočila gredo tudi v smeri posvečanja večje teže vsebini odločanja. V ta namen je treba sodnike po prepričanju sodnega sveta v največji možni meri razbremeniti administrativnega in drugega dela, ki ne pomeni odločanja in ne sodi v ožji proces sojenja.
Prav tako poudarjajo pomen večjega obsega ustaljene sodne prakse, ki bo omogočila "večje zaupanje strank v sodniške odločitve, kar bo posledično vodilo tudi v manj pogosto uporabo rednih, izrednih in drugih pravnih sredstev ter s tem v dodatno razbremenitev sodišč".
Sodni svet v svojih priporočilih izpostavlja še pomen zagotavljanja kakovostnega izobraževanja sodnikov in sodnega osebja, osveščanja udeležencev postopkov in javnosti o pomenu sodnih odločb, medsebojnega spoštovanja sodstva in drugih vej oblasti oziroma državnih organov in institucij ter izboljšanja komunikacije sodišč z javnostjo.
Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo so poziv sodnega sveta pozdravili. Kot so sporočili, je minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič že na prvem delovnem sestanku s predsednikom Vrhovnega sodišča Brankom Maslešo februarja letos izpostavil pomen vključevanja stroke v pripravo zakonov in predpisov ter napovedal aktivno sodelovanje s strokovnjaki sodstva pri prenovi zakonodaje.
Ministrstvo v tem letu v okviru pristojnosti in sodelovanja s sodstvom, izboljšav predpisov in organizacije dela daje velik poudarek tudi okrepitvi vloge predsednikov sodišč, odpravi sodnih zaostankov ter ponovni vzpostavitvi ugleda in avtoritete sodstva, so zapisali na ministrstvu.
Zavzemajo se za odprtost sodstva za javnost, za povečanje kakovosti, dostopnosti in učinkovitosti sodnih storitev. Med prednostnimi nalogami sta tudi nadaljevanje procesa informatizacije postopkov in združitev evidenc, ki bodo prinesle večjo učinkovitost, kakovost in preglednost, so navedli.
Kot so še zapisali, se strinjajo, da je "večino energije in napora potrebno posvetiti implementaciji, da spremembe, ki jih pripravimo skupaj, dejansko zaživijo in prinesejo določene rezultate".
