25. junij 1991 - Slovenski parlament je sprejel več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakon o državljanstvu in zakon o tujcih. Ob tem je zavrnil amandma, po katerem bi se državljanom drugih republik SFRJ izdalo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če imajo na dan uveljavitve zakona v njej prijavljeno stalno prebivališče in ne vložijo zahteve za državljanstvo.
26. december 1991 - Iztekel se je šestmesečni rok za predajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva.
26. februar 1992 - Za državljane SFRJ, ki so državljani drugih republik in niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije, so začele veljati določbe zakona o tujcih. Ministrstvo za notranje zadeve jih je izbrisalo iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih preneslo v "pasivno" evidenco.
4. februar 1999 - Ustavno sodišče je ugotovilo nezakonitost izbrisa ter zakonodajalcu naložilo, da v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo.
8. julij 1999 - Državni zbor je sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki omogoča pridobitev dovoljenja za stalno bivanje za državljane drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki so imeli 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče na ozemlju RS in so od tedaj v RS tudi neprekinjeno živeli.
26. februar 2002 - Nekateri izbrisani so se povezali v Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije in začeli z javnim delovanjem.
14. november 2002 - Veljati je začela novela zakona o državljanstvu RS, ki omogoča pridobitev državljanstva, če je polnoletna oseba imela 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne v RS neprekinjeno živi.
3. april 2003 - Ustavno sodišče je odločilo, da zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ni v skladu z ustavo, ker državljanom drugih republik, ki so bili 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivanja od dne izbrisa. Zakonodajalcu je naložilo, da v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo ter izbrisanim retroaktivno vrne status stalnega prebivalca.
9. oktober 2003 - Vlada je sprejela t.i. sistemski zakon o izbrisanih. O zakonu zaradi proceduralnih zapletov in zahtev po referendumskem odločanju državni zbor nikoli ni glasoval.
15. oktober 2003 - Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Alvaro Gil-Robles je Sloveniji priporočil, naj zakonsko uredi status izbrisanih skladno z odločbama ustavnega sodišča.
29. oktober 2003 - Državni zbor je sprejel t.i. tehnični zakon o izbrisanih, na podlagi katerega bi ministrstvo za notranje zadeve lahko izvršilo naloženo obveznost ustavnega sodišča in po uradni dolžnosti uvedlo postopek izdaje odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja od dneva izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.
3. februar 2004 - Ministrstvo za notranje zadeve je neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča začelo vročati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju izbrisanim.
30. marec 2004 - DZ je zavrnil interpelacijo zoper tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca, ki so jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložili poslanci SDS.
4. april 2004 - Na zahtevo skupine poslancev iz vrst SDS, NSi, SNS, SLS in SMS je potekal referendum o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Ob 31-odstotni udeležbi je zakon zavrnilo 94 odstotkov volivcev.
25. avgust 2004 - Poslanci opozicijskih strank SDS, NSi, SLS, SNS so vložili osnutek za dopolnitev ustavnega zakona glede izbrisanih.
16. april 2005 - Nekateri izbrisani so ustanovili Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov.
2. julij 2005 - Začela se je gladovna stavka nekaterih izbrisanih.
november 2005 - Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice je Slovenijo opomnil zaradi odrekanja statusa izbrisanim.
24. januar 2009 - Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo podatek, da je bilo izbrisanih oseb 25.671, in ne 18.305, kot je veljalo dotlej.
23. februar 2009 - Ministrstvo za notranje zadeve je začelo na podlagi odločbe ustavnega sodišča izdajati odločbe izbrisanim.
1. april 2009 - DZ ni izglasoval interpelacije proti ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal, ki so jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložili poslanci SDS.
15. maj 2009 - DZ je na zahtevo poslancev SDS, SLS in SNS ustanovil preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t.i. izbrisanih v letu 2003 in 2009. Iz poročila komisije, ki ga je DZ sprejel 3. maja 2011, izhaja, da niso ugotovili politične odgovornosti za prirejanje ali politično motivirano štetje izbrisanih. Poslanci SDS, SLS in SNS so k poročilu priložili ločeno mnenje, v katerem so zapisali, da je pravo število izbrisanih 18.305, in ne 25.671.
8. marec 2010 - DZ je sprejel spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki urejajo status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb. Poslanci SDS in SNS so zahtevali referendum, a je 10. junija 2010 ustavno sodišče referendum prepovedalo, saj je odločilo, da bi z zavrnitvijo zakona na referendumu nastale protiustavne posledice.
13. julij 2010 - Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da slovenske oblasti še vedno niso izpolnile odločbe ustavnega sodišča in popravile krivic, ki so bile storjene izbrisanim.
6. julij 2011 - Pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je potekala javna obravnava v primeru skupine izbrisanih proti Sloveniji.
26. junij 2012 - Veliki senat Evropskega sodišča je odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, ter vladi naložil, naj pripravi sistem odškodnin.
