Po sedanji ureditvi poslanci upravičeni do enoletnega prejemanja nadomestila
Po še veljavni ureditvi imajo poslanci po poteku mandata, če se ne morejo vrniti na staro delovno mesto ali ne dobijo nove službe, pravico do prejemanja nadomestila v višini plače, ki bi jo prejemali, če bi še vedno opravljali to funkcijo. Nadomestilo prejemajo, dokler se ne zaposlijo ali upokojijo, vendar največ eno leto. Privilegij poslanskega nadomestila, ki velja tudi za ministre, naj bi sicer poslancem omogočal lažjo vrnitev na delo po koncu mandata.
Poskusov, da bi takšen poslanski privilegij omejili, je bilo v preteklosti kar nekaj, a nobeden od njih ni bil uspešen. Tokrat pa kaže, da ima predlog za spremembo zakonodaje zadostno podporo, saj so se o njem poenotile koalicijske poslanske skupine in ga tudi - s prvopodpisanim predsednikom DZ Gregorjem Virantom - vložile v proceduro.
Z omejitvijo nadomestil do 1,5 milijona evrov prihranka
Predlagatelji sicer priznavajo, da s takšno potezo ne bodo "rešili države", bodo pa z varčevanjem pri sebi predstavljali pozitiven vzgled in dvignili ugled parlamenta. Z omejitvijo prejemanja nadomestil naj bi sicer prihranili med 1,3 in 1,5 milijona evrov.
Predlog namreč predvideva skrajšanje dolžine prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov. Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot šest mesecev, pa do nadomestila ne bi bili upravičeni.
Mogoče bo tudi podaljšanje prejemanja nadomestila za šest mesecev do upokojitve, pri čemer poslanec nadomestila ne bo mogel prejemati, če bo že izpolnil pogoje za upokojitev. Poleg tega bodo morali biti vsakršni zaslužki poslancev, tudi pogodbenih, odšteti od nadomestila. Prav tako predlagana novela uvaja nadzor in sankcije za kršenje določb zakona.
Zaradi posega v pravice nekdanjih poslancev se obeta ustavna presoja zakona
Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, pa bi ta pravica veljala osem mesecev. Ravno ta rešitev je naletela na največ kritik in je tudi razlog, da poslanci SD in Pozitivne Slovenije niso med sopodpisniki zakona, čeprav mu ne bodo nasprotovali.
Prepričani so namreč, da je takšna rešitev, ki predvideva retroaktivno veljavnost zakona, neustavna in bi jo ustavno sodišče ob morebitni presoji ustavnosti razveljavilo. Takšnega mnenja so tudi nekateri izmed 38 nekdanjih poslancev, ki še prejemajo nadomestilo.
Eden od njih je nekdanji poslanec Zaresa Franco Juri, ki je že napovedal, da bo zakon, če bo sprejet, "brez slabe vesti" spodbijal na ustavnem sodišču. Kot je dejal za STA, gre za ustavno sporen člen, zato se je nekaj nekdanjih poslancev že obrnilo na pravnike in zbirajo potrebno gradivo. Zahtevo za ustavno presojo bodo sprožili čim prej po sprejetju zakona.
Mnenje, da je poseg v njihove pravice protiustaven, med drugim delijo tudi nekdanji poslanec LDS Anton Anderlič, nekdanja poslanka SD Darja Lavtižar Bebler in nekdanji poslanec SNS Zmago Jelinčič. Slednji pravi, da je poseganje v pridobljene pravice "lastnost nacistov in komunistov", Lavtižar Beblerjeva pa poudarja, da gre za načelno vprašanje spoštovanja pravne države.
Nekdanji poslanci so kritični predvsem do Gregorja Viranta, saj je kot predsednik DZ, ki bi moral ščititi ustavnost, predlagal takšen zakon, očitajo pa mu tudi dvojno moralo, saj je sam leto dni prejemal nadomestilo, hkrati pa s pogodbenim delom zaslužil veliko denarja.
Bolj prizanesljivi so nekdanji poslanci strank, ki so danes v koaliciji. Nekdanji poslanec SDS Rudolf Petan pravi, da "kar bo, pač bo", več pa ni želel komentirati. Podobno meni nekdanji poslanec DeSUS Joško Godec, ki ima sicer tudi nekaj zadržkov glede retroaktivne veljavnosti zakona.
Zakaj nekdanji poslanci ne dobijo zaposlitve
Nekdanji poslanci, ki še prejemajo nadomestilo, opozarjajo na težave, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve. Anderlič pravi, da je napisal že 300 prošenj, a službe ne dobi zaradi "politične kontaminiranosti". Tudi Lavtižar Beblerjeva, ki sicer službe ne išče, saj se bo kmalu upokojila, pozna mnogo kolegov iz preteklih mandatov, ki tudi po letu dni niso dobili službe. "Če nisi iz prave stranke v pravem okolju, pač ne dobiš dela," je dejala.
Juri pa med razlogi, da nekdanji poslanci ne morejo dobiti zaposlitve, izpostavlja tudi mnoge zakonske ovire. Sam denimo ne more delati zaradi vladne prepovedi sklepanja avtorskih pogodb, omejitve pa so tudi na drugih področjih. Tako denimo poslanci po izteku mandata nekaj časa ne morejo delovati kot lobisti ali glavni uredniki medijev.
Petan in Godec pa o razlogih, zaradi katerih še vedno prejemata nadomestilo in sta brez zaposlitve, nista želela govoriti. Godec pravi, da je to njegova ustavna pravica, Petan pa je glede zaposlitve dejal, da se bo "že znašel".
Nadomestilo prejema še 38 nekdanjih poslancev
Poslansko nadomestilo po lanskih predčasnih volitvah, kot rečeno, prejema še 38 nekdanjih poslancev. Največ, enajst, jih prihaja iz vrst SD, ki je sicer po volitvah izgubila največje število poslancev. Osem je nekdanjih poslancev Zares, pet poslancev LDS in štirje poslani SNS. Vse tri stranke so sicer na volitvah izpadle iz parlamenta. Nadomestilo prejema tudi pet poslancev SDS, trije nekdanji nepovezani poslanci ter po en poslanec iz vrst SLS in DeSUS. Poleg poslancev nadomestilo prejema še deset nekdanjih ministrov vlade Boruta Pahorja.
V prejšnjem mandatu tri milijone evrov za nadomestila plač
Nadomestila nekdanjim poslancem znašajo med slabih 4000 do dobrih 6000 evrov bruto mesečno, v povprečju pa 4500 evrov. Nekdanji ministri pa so prejeli približno po 5500 evrov nadomestila. Za aprilsko plačo je bilo denimo nekdanjim poslancem iz proračuna namenjenih skupaj 173.000 evrov, ministrom pa 55.000 evrov.
Podatkov o tem, koliko naj bi znašal celoten znesek nadomestil po zadnjih volitvah, sicer še ni, je pa znano, da je bilo teh izplačil po volitvah leta 2008 za nekdanje poslance in ministre približno za tri milijone evrov. Predlagatelji zakona predvidevajo, da bi bil v tem mandatu znesek še višji, saj je na predčasnih volitvah prišlo do menjave večjega števila poslancev.
Do nadomestila upravičeni tudi drugi funkcionarji
Poleg poslancev in ministrov so sicer do nadomestila po prenehanju funkcije upravičeni še nekateri drugi funkcionarji, denimo ustavni sodniki, vrhovni državni revizorji in varuh človekovih pravic. A so nadomestila za te funkcionarje urejena v področni zakonodaji, zato je mandatno-volilna komisija DZ vladi predlagala, naj se čim prej loti sprememb teh zakonov in tudi tem funkcionarjem omeji nadomestilo.
Nadomestila plač praviloma poznajo v vsej evropskih državah, ureditve so različne
V drugih evropskih državah je pravica do prejemanja poslanskega nadomestila urejena različno, praviloma pa jo poznajo v vseh. Ureditve so različne tako glede višine kot tudi trajanja prejemanja nadomestila, prav tako je ponekod nadomestilo odvisno od trajanja mandata, drugje pa ne.
Na Norveškem denimo poslanci nadomestilo prejemajo le en mesec, če nimajo drugih prihodkov, pa dva. V Avstriji in Luksemburgu so nekdanji poslanci do nadomestila upravičeni tri mesece, v Nemčiji, Italiji in Španiji pa mesec dni za vsako leto mandata. Podobna ureditev velja v Belgiji, kjer pa so nekdanji poslanci do nadomestila upravičeni dva meseca za vsako leto mandata.
Po drugi strani pa na Finskem nekdanji poslanci, če je njihov mandat trajal vsaj sedem let, nadomestilo lahko prejemajo vse do upokojitvene starosti. Posebno ureditev ima Velika Britanija, kjer poslancem pripada enkratno nadomestilo, ki znaša od 50 do 100 odstotkov letne plače, odvisno od starosti in trajanja mandata.
