Luxembourg, 13. junija (STA) - Kmetijski ministri članic EU so dosegli splošni politični dogovor o reformi skupne ribiške politike. Dogovor se nanaša na predlog temeljne uredbe o ribiški politiki ter na predlog uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Slovenija se je v pogovorih zavzemala za upoštevanje posebnosti malih ribiških sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribištva, kakršen je slovenski, kompromisnih predlogov pa v celoti ni mogla podpreti. V imenu Slovenije se je pogajal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik.
Za Slovenijo predstavljata najbolj občutljivi vprašanji predloga osnovne uredbe za sistem prenosljivih ribolovnih koncesij in prepoved zavržkov oziroma uvedba obveznosti t.i. popolnega iztovora neželenega ulova.
Ravnik je tako na zasedanju poudaril, da Slovenija podpira obvezni iztovor vsega ulova oziroma odpravo zavržkov, ko gre za industrijski ribolov oziroma za režime ribolovnih kvot na ravni EU.
Pri manjših ribiških sektorjih pa ne obstaja ekonomski interes za upravljanje ali uporabo neželenega ulova, obveznost popolnega iztovora pa bi pomenila zgolj dodatno nesorazmerno breme in stroške za ribiče v primerjavi s koristmi te obveznosti, poudarjajo na ministrstvu.
Slovenija se je zavzemala tudi za poznejšo uvedbo obveznosti za ribiče v Sredozemlju, s čimer bi zagotovili dovolj časa za njihovo prilagoditev. Obenem pa je Ravnik predlagal izjemo od popolnega iztovora za vsa ribolovna orodja, ki imajo majhen neželeni ulov oz. zavržke ter da začne ta veljati istočasno z obveznostjo popolnega iztovora.
Končni kompromisni predlog danskega predsedstva vključuje možnost izjeme od obveznosti popolnega iztovora, ki naslavlja problem malih ribiških sektorjev, veljati pa bo začela istočasno kot obveznost popolnega iztovora. Neželeni ulov bo tako dovoljeno vreči v morje, če bo ta predstavljal do skupno pet odstotkov celotnega letnega ulova posamezne vrste rib.
V izjemo bodo vključena vsa ribolovna orodja, katerih neželeni ulov bo manjši od določenega deleža glede na celotni skupni ulov tega orodja. Delež neželenega ulova za posamezen tip ribolovnih orodij bo določen naknadno v večletnih načrtih.
Časovnica za začetek izvajanja popolnega iztovora določa, da bo treba v Sredozemlju začeti iztovarjati male pelagične vrste (sardela, sardon, skuša, šur, papalina) predvidoma leta 2014, medtem ko se bo za ostale vrste v Sredozemlju, za katere je določena minimalna velikost iztovarjanja, obveznost uvedla v obdobju 2016-2019.
Glede sistema prenosljivih ribolovnih koncesij pa je bil sprejet politični dogovor, da se bodo članice lahko same odločile, ali bodo uvedle sistem prenosljivih ribolovnih koncesij ali ne. Slovenska delegacija je sicer na koncu glasovala proti splošnemu pristopu glede predloga osnovne uredbe.
Ministri so danes zgodaj zjutraj dosegli politični dogovor tudi o predlogu uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, s katero se bo okrepilo delovanje organizacij proizvajalcev v ribiškem sektorju.
Možno bo tudi ustanoviti organizacije proizvajalcev v ribogojstvu ter združenja organizacij proizvajalcev. Slovenija je predlog uredbe podprla, saj v primerjavi s sedanjim sistemom bolj odpira možnosti za ustanovitev in delovanje organizacij proizvajalcev tudi v majhnih ribiških sektorjih.
V nadaljevanju zasedanja je dansko predsedstvo predstavilo poročilo o napredku glede predloga uredbe o Evropskem skladu za ribištvo in pomorstvo, katere glavni cilj je zagotoviti izvajanje reformirane skupne ribiške politike ter nadaljnji razvoj celostne pomorske politike EU v prihodnjem proračunskem obdobju 2014 - 2020.
Slovenija si v predlogu uredbe prizadeva za ohranitev ukrepov sedanjega sklada ali nove ukrepe, s katerim bi zagotovili ustrezno podporo in nadaljnji razvoj majhnih ribiških in ribogojskih sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribolova.
Po političnem dogovoru članic o predlogu osnovne uredbe o skupni ribiški politiki in predlogu uredbe o enotni tržni ureditvi za ribiške in ribogojske proizvode bo sedaj svoje stališče moral podati še Evropski parlament, kar se bo predvidoma zgodilo jeseni. Nato bodo morale članice in parlament najti skupni jezik.
