Kot izhaja iz zahteve pooblaščenke Nataše Pirc Musar, ki jo je DZ posredovalo ustavno sodišče, je bil povod za oceno ustavnosti postopek urada za varstvo konkurence zoper podjetje Pro Plus. Pirc Musarjeva je v zahtevi za oceno ustavnosti pojasnila, da je urad med postopkom avgusta lani pregledal in izpisal elektronsko pošto določenih posameznikov, zaposlenih v podjetju.
Pooblaščenka meni, da je ta del zakona protiustaven, saj ni mogoče zagotoviti učinkovitega varstva informacijske zasebnosti. Ustavno sodišče je državni zbor zaprosilo, naj se o tej zahtevi izjasni.
Predstavnica zakonodajno-pravne službe Janja Koroš je na današnji nujni seji odbora pojasnila, da gre za vprašanje dopustnosti ravnanja nadzornih organov, ki svoje pristojnosti izvršujejo v okviru upravnih postopkov.
Nadzorni organi imajo namreč na podlagi izpodbijane določbe možnost poseganja v elektronsko komunikacijo, tudi poslovno korespondenco. Zahtevo za presojo tega izpodbijanega člena je sicer podalo tudi vrhovno sodišče. Vendar pa vrhovno sodišče svojo zahtevo utemeljuje zlasti s kršitvami pravic zasebnosti pravnih oseb, pooblaščenka pa poudarja poseg v zasebnost posameznikov, zaposlenih v preiskovanem podjetju, izhaja iz mnenja zakonodajno-pravne službe. Predstavniki urada za varstvo konkurence naj bi od zaposlenih med drugim zahtevala gesla za dostop do elektronske pošte.
Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju utemeljila, da se sklep o preiskavi izda, kadar se dokumentov ne da pridobiti na manj invaziven način, upravni postopek pa se vodi zoper podjetje in ne zaposlene. Uradnih oseb zato ne zanimajo zasebni podatki in dokumenti zaposlenih, temveč le podatki, povezani s poslovanjem podjetja, pojasnjujejo v omenjeni službi.
Kot so dodali, se torej pregleda le elektronska sporočila glede poslovanja podjetja, denimo s pomočjo iskanja elektronskih sporočil prek ključnih besed. Zaposlene se lahko tudi pozove, naj sami izločijo sporočila družinskih članov.
Zakonodajno-pravna služba zato predlaga zavrnitev zahteve pooblaščenke, s tem mnenjem pa se po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava strinja tudi vlada.
Žerjav je poslancem danes predstavil tudi predlog stališča do podpisa sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo ter Srednjo Ameriko in začasni uporabi trgovinskega dela.
Pojasnil je, da sporazum ne ureja le trgovinskega sodelovanja med regijama, temveč gre za sporazum, ki določa široko sodelovanje, z njim pa bo Evropska unija zaokrožila sklepanje sporazumov z Latinsko Ameriko. Na trgovinskem področju se po Žerjavovih besedah s sporazumom med drugim omogoča dostop do trga javnih naročil, hitrejše postopke reševanja sporov, povečevanje blagovne menjave ter liberalizacijo trgovine s storitvami.
Člani odbora so podpis s soglasno izglasovanim sklepom tudi podprli, podpis med predstavniki obeh regij pa je predviden konec meseca.
