Smer predlogov za spremembe referendumske ureditve, o katerih so stranke z izjemo NSi dosegle načelno soglasje, je po Cerarjevih ocenah prava. Vendar če se poslanci ne bodo odločili za še bolj radikalne spremembe, bodo še vedno ključni dejavniki, ki bodo referendume normalizirali, politična kultura, odgovornost vlade in parlamenta, je v izjavi za STA ocenil Cerar, sicer član več strokovnih skupin, ki sodelujejo pri postopkih sprememb ustave.
Omejitve glede referenduma po njegovem mnenju namreč ne morejo preprečiti referenduma o kakšnih neprimernih vprašanjih. Čeprav je videti, "kot da gre za pomembne novosti", se moramo po njegovih besedah zavedati, da lahko vsaka parlamentarna stranka (kljub temu, da bo zahteva referenduma odvzeta tretjini poslancev) vedno zbere 40.000 podpisov za referendum. Prav tako lahko to storijo sindikati ali druge civilnodružbene skupine.
"Gre za korak naprej, a pri takih prepovedih ne moremo dokončno zagotoviti, da bi ustava sama po sebi preprečila referendume. Vedno je možna še ustavnopravna presoja," je dejal.
Po njegovih ocenah omejitve referendumov po vsebini v ustavi ni primerno postaviti zelo natančno. Vedno se namreč na omejitev posredno nanašajo le posamezne določbe v zakonu in ne nujno ves zakon. V takem primeru bi o referendumu presojalo ustavno sodišče.
Glede prepovedi odločanja o fiskalnih vprašanjih je navedel primer, ko bi država predpisala denimo obvezni prispevek za pomoč žrtvam potresa. "Ali je to takšna vsebina, ki bi jo bilo treba prepovedati," je vprašal Cerar. Spomnil je tudi, da ustavno sodišče lahko že sedaj prepreči referendum, ki bi posegal v človekove pravice.
Pravnik se osebno zavzema tudi za razmislek o tem, da bi lahko določeno sporno vprašanje iz zakona izločili in le o tem odločali na referendumu. Prav tako se zavzema za uveljavitev t.i. zavrnitvenega referenduma.
Med strokovnjaki so sicer po Cerarjevih besedah različna stališča glede zahtevanega števila podpisov za referendum in glede kvoruma, čeprav osebno o višini slednjega še nima dokončnega stališča. Pri tem opozarja, da je treba upoštevati dosedanje referendume in ugotoviti, na kateri višini bi bil minimum, za katerega lahko pričakujemo, da bo ob resnih referendumih presežen.
Po Cerarjevih ocenah "smo spet pred situacijo, ko na načelni ravni lahko pričakujemo še nek konsenz, vendar pa se lahko kasneje, če bo prišlo do ustavne razprave, zaplete pri posameznih rešitvah". Zavedati se je namreč treba, da sedanja referendumska ureditev "izrazito ustreza vsakokratni opoziciji".
