S poročilom računskega sodišča za lani se je danes seznanila komisija DZ za nadzor javnih financ. Kot je povedal predsednik sodišča Igor Šoltes, so v letu 2011 izvajali 217 revizij oz. nekaj več kot 70 revizij kot leto prej. Izdali so 71 revizijskih poročil, 31 porevizijskih in kar nekaj poročil o opravljeni predrevizijski poizvedbi.
Kar 34 revizijskih poročil je bilo vezanih na pravilnost financiranja referendumskih kampanj. Šoltes je dejal, da jih te revizije zelo obremenjujejo. Zato so v preteklosti že večkrat dali pobudo za spremembo zakonodaje. Nesmiselno se jim namreč zdi revidirati tiste organizatorje kampanje, pri katerih so zneski porabe nizki, zanemarljivi ali pa jih sploh ni.
Poleg tega so po Šoltesovih navedbah revidirali vsa ministrstva, vlado, vladne službe in organe v sestavi ministrstev, obe veliki blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, občine, javne zavode in javna podjetja.
Eden od pomembnih ciljev računskega sodišča je po njegovih besedah tudi učinkovito odzivanje na spremembe v okolju ter na zahteve in interese javnosti. Ravno zaradi te odzivnosti so lani v program dela vključili 30 revizij, ki sprva niso bile načrtovane, a so se skozi leto izkazale kot potrebne, bodisi na podlagi razprav v DZ, na podlagi medijskih informacij in tudi pobud, ki jih dobivajo.
Slednjih je iz leta v leto več in vedno več jih je anonimnih. Po navedbah prvega namestnika predsednika sodišča Tomaža Vesela so lani dobili prek 450 pobud, med njimi jih je bilo vsaj 250 takšnih, ki "imajo rep in glavo". Kot je povedal Šoltes, se velik del pobud nanaša na lokalno raven, za katero je računsko sodišče že večkrat opozorilo, da je po 20 letih od zadnjih celovitih sprememb zakonodaje verjetno dozorel čas za pripravo nove strategije.
Sicer pa imajo nekatere njihove revizije po Šoltesovih besedah tudi neposredne posledice na finančne odlive. Kot primer je navedel revizijo izbire lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, kjer so opozorili na negospodarno izplačevanje nadomestil občinam, ki se ne nahajajo na vplivnem območju tega odlagališča. Ocenjujejo namreč, da zaradi ukinitve izplačevanja neupravičenih odškodnin ni bilo izplačanih najmanj 86,2 milijona evrov.
Drugi namestnik predsednika računskega sodišča Zoran Mladenovič pa je opozoril na tveganja, ki jih prinaša soočanje s finančno krizo. "Vsekakor je to eno od pomembnih tveganj, ki vpliva na naše javne finance in lahko povem, da se računsko sodišče tega problema zelo zaveda in da to vpliva tudi na način izbora naših revizij," je dejal.
Tako so na primer po njegovih besedah tik pred izdajo revizijskega poročila o načrtovanju proračuna, kjer so se lotili preverjanja, kako kakovostno država oz. vsakokratna vlada pripravlja proračun, tako z vidika doseganja ciljev in rezultatov, kot z vidika spoštovanja okvirjev finančne vzdržnosti. Zaključujejo pa tudi revizijo, ki zadeva evidentiranje javnega dolga.
Ob tem pa na računskem sodišču skozi večletno delo ugotavljajo še eno pomanjkljivost. Ko namreč v redkih primerih vložijo poziv za razrešitev odgovorne osebe, se običajno najprej ne zgodi nič. A, kot je dejal Šoltes, upajo, da bo pregon storilcev na področju protipravnega oškodovanja javnih sredstev olajšala zadnja sprememba kazenskega zakonika.
